Spoštovani predsednik Državnega zbora, spoštovani nekdanji kolegice in kolegi, vsi ostali prisotni! Spoštovani predstavnik predlagatelja cenjeni Franci!

Naj tudi jaz začnem z enim citatom: »Evo, to je Načrt za okrevanje in odpornost, kar seveda je z razlogom bilo dvakrat negativno ocenjeno na Evropski komisiji.« Luka Mesec na novinarski konferenci predlagateljev 17. februarja letos. Uredba, ki omogoča vlaganje načrtov, je stopila v veljavo dva dni kasneje, 19. februarja letos. Torej dva dni pred uveljavitvijo uredbe, na podlagi katere je mogoče vlagati načrte v potrjevanje na Evropsko komisijo, je bil po besedah Luke Mesca slovenski načrt s strani Evropske komisije že dvakrat zavrnjen. Si morate misliti, spoštovani, kakšna ažurnost Evropske komisije. Dva dni, predno je sploh bilo mogoče načrte vlagati v proceduro, še do danes ni nobeden vložen, dva dni prej je Evropska komisija slovenskega zavrnila; in to dvakrat, ne samo enkrat. Je bil pa to samo finale manipulacij, neresnic, laži, ki so se glede Načrta za okrevanje in odpornost začele že nekje oktobra; in sicer s tvitom predsednice Socialnih demokratov, evropske poslanke Tanje Fajon 14. oktobra lani, kjer je izrazila zaskrbljenost nad našim načrtom, ker da mu ne kaže najbolje. Sledil je zelo hiter odziv, dan kasneje, 15. 10. je Dnevnik objavil obširen prispevek o tem, kako so slovenski načrti slabi, razglašeni, vrednost projektov bistveno presega okvir 5,2 milijarde evrov in tako naprej. Zanimivo pri tem pa je tudi dejstvo, da je bil osnutek nacionalnega načrta za okrevanje in krepitev odpornosti na pristojni direktorat Evropske komisije v neformalna usklajevanja, v neformalno obravnavo posredovan šele štiri dni kasneje, to je 19. 10. lani. 19. 10. lani, torej štiri dni po objavi tega članka. Evropska komisija je po mnenju naših ultralevo usmerjenih medijev štiri dni, predno so uradniki v neformalno usklajevanje dobili osnutek dokumenta, izdala negativno oceno. Seveda so bile vse te laži, neresnice, manipulacije večkrat zanikane, ker pa večkrat ponovljena laž, kot pravi pregovor, postane resnica, se je poročanje v tem stilu nadaljevalo vse naslednje mesece do danes. Do danes. Dejstvo pa je, da do danes še nobena država članica ni oddala nacionalnega načrta v formalno proceduro potrjevanja na Evropsko komisijo, kar je bilo, kot sem povedal, omogočeno šele z uveljavitvijo uredbe 19. februarja letos. Sredstva iz Sklada za okrevanje pa bodo lahko sproščena oziroma dostopna šele po tistem, ko bodo vse države članice sprejele oziroma potrdile sklep o zagotovitvi lastnih virov. Do včeraj je to storilo šele osem držav. Slovenija je med njimi. To odločitev je Vlada sprejela že pred dobrim mesecem dni, 28. januarja letos. Potekajo pa seveda od 19. oktobra lani dalje intenzivni pogovori s predstavniki različnih direktoratov Evropske komisije s ciljem, da v formalno proceduro vložimo dokument, ki bo vsebinsko konsistenten, predvsem pa tehnično brezhiben. Teh medsebojnih usklajevanj je bilo doslej preko 20 ter v tem in v naslednjem mesecu jih bo vsaj še deset, in sicer na nivoju uradništva različnih direktoratov Evropske komisije in seveda različnih ministrstev Vlade Republike Slovenije. Vlada se je zelo hitro odzvala glede priprave načrta. Že 24. 7., torej tri dni po potrditvi mehanizma za okrevanje, je imenovala dve skupini, eno na nivoju predsednika Vlade, drugo operativno, ki jo vodi državna sekretarka na SVRK in v kateri sodelujejo predstavniki ministrstev in ostali člani, ki je zadolžena za tehnično pripravo dokumenta. SVRK torej koordinira pripravo tega dokumenta. In bodite brez skrbi, postopek bo zaključen pravočasno in uspešno. V načrtu so in bodo prave prioritete, pri čemer je najmanj 57 % sredstev programsko na podlagi uredbe že usmerjenih. Uredba nas namreč zavezuje, da najmanj 37 % namenimo področju zelenega prehoda in najmanj 20 % področju digitalizacije. Treba je seveda povedati, da je šele s sprejetjem uredbe postalo dokončno jasno, kaj za Evropo pomeni zeleno. Priloga je namreč tabela, ki določa odstotek prispevka k zelenemu in digitalnemu; zaradi tega se bodo posamezne vsebine morale prilagoditi, kajti nič ne pomaga, če je po zdravi kmečki logiki za nas kanalizacija in čistila naprava stoodstotni prispevek k zelenemu. Po tej tabeli je ta prispevek samo 40-odstoten. Iz tega razloga se bo načrt še spremenil, v nekaterih delih tudi bistveno. To je bil tudi eden od razlogov, da je bilo to gradivo interne narave, in tako bi ostalo do zaključka priprave in sprejetja na Vladi, če ne bi eden od tednikov protipravno javno objavil načrta z vsemi tremi prilogami. Iz tega razloga sem pretekli teden umaknil oznako INTERNO, ker je gradivo – sicer na protipraven način – že postalo javno dostopno. V Državnem zboru pa je celotno gradivo že od 23. decembra lani in poslanci, ki ste želeli, ste ga lahko pogledali.

O načrtu smo prvič govorili na matičnem odboru 29. januarja letos in ponovno pretekli teden v okviru priprav na to sejo, kjer so bila priporočila predlagateljev zavrnjena. To, da je bilo gradivo do nedavno interno, pa ne pomeni, da ni bilo javne razprave o njem. Na spletni strani EU skladi je bil objavljen vsebinski okvir, programske prioritete, reforme, glavni cilji in okvirni razrez sredstev. Podobno na Twitter in Facebook računu SVRK. Na pogovorih, ki smo jih organizirali z različnimi deležniki, je sodelovalo več kot 2 tisoč posameznikov in nobenemu ni bila omejena možnost razprave. Nobenemu. Največ vprašanj se je nanašalo na vprašanje, na kakšen način se bodo sredstva iz mehanizma dodeljevala končnim upravičencem, predvsem tam, kjer gre za projekte, ki se bodo izvajali na lokalni ravni; in na vprašanje kombinacije virov iz različnih skladov. V tej izmenjavi mnenj so v preteklih mesecih sodelovali župani, direktorji regionalnih razvojnih agencij, člani Državnega sveta, predstavniki razvojnih regij na NUTS 3 in NUTS 2 ravni, gospodarstveniki, predstavniki Ekonomsko-socialnega sveta, predstavniki nevladnikov. Zaradi razmer pa je bila seveda večina pogovorov opravljena virtualno oziroma na daljavo. Na izmenjavi mnenj, ki je v novembru potekala s sveti in razvojnimi sveti vseh 12 razvojnih regij, je sodelovalo 452 udeležencev. Veste pa, da razvojne svete regij sestavljajo predstavniki lokalnih oblasti, gospodarstva in nevladnih organizacij. Tako široke razprave ni bilo v nobeni od ostalih držav članic. Z vidika zadostitve formalnim pogojem pa bi bila v tem procesu dovolj že razprava na odboru za spremljanje operativnega programa, ki smo jo opravili v oktobru, saj v tem odboru sodelujejo tako predstavniki ministrstev, lokalnih oblasti, nevladnih organizacij, predstavniki mladih, gospodarskih združenj, predstavniki delojemalcev, torej sindikati in tudi nevladniki.

Glede vsebinskega okvira načrta je treba povedati, da predstavlja samo del zgodovinskega dogovora, ki je bil dosežen 21. julija lani. Ob začetku pogajanj 17. julija lani je Sloveniji grozil velikanski izpad sredstev. Na mizi je bil namreč predlog iz leta 2018, ki je predvideval kar štirikratni upad sredstev za zahodno kohezijsko regijo. Na koncu je predsednik Vlade Janez Janša skupaj z ekipo dosegel dogovor, ki je Sloveniji povečal sredstva za skoraj pol milijarde evrov – 350 milijonov za zahodno kohezijsko regijo in 82 milijonov za področje kmetijske politike. Slovenija torej v naslednji finančni perspektivi ne samo ohranja položaj iz pretekle, ki jo je tudi, mimogrede, izpogajal takratni premier Janez Janša februarja 2012, pač pa ga skupaj s sredstvi Sklada za pravični prehod celo izboljšuje, še posebej na področju vzhodne kohezijske regije. Ko govorimo o 12 milijardah, ki bodo na voljo Sloveniji v naslednjih devetih letih, je treba vedeti, da predstavljajo nepovratna sredstva sklada za okrevanje, o katerih govorimo v tem načrtu, samo manjši del nepovratnih sredstev in da so nameni porabe ostalih sredstev določeni v drugih programih, ne v Načrtu za okrevanje in odpornost.

Torej v vseh ostalih programih, kjer so tudi sredstva iz sedanje finančne perspektive, ki jih moramo počrpati do konca leta 2023, je od 8,4 milijarde nepovratnih sredstev samo 1,6 milijarde v načrtu za okrevanju in krepitev odpornosti. Vse ostalo so sredstva drugih programskih okvirov, ki tečejo seveda v skladu z ustreznimi formalnimi podlagami, ki predpisujejo način porabe teh sredstev. Torej imamo okoli milijardo pa pol še iz sedanje finančne perspektive, na področju kmetijske politike 1,6 milijarde nepovratnih sredstev, večletni finančni okvir 2021–2027 3,2 milijardi nepovratnih, torej dvakrat toliko, kot je nepovratnih v načrtu, o katerem govorimo danes; dvakrat toliko. In seveda 3,6 milijarde – možnost najetja posojil, ki v tem trenutku ne predstavljajo neke pomembne opcije za Republiko Slovenijo, glede na to da veste, da ima izredno dobre bonitetne ocene in se zadolžuje na mednarodnih trgih po negativni obrestni meri. In en del je ta pobuda REACT, ki je sicer del tega mehanizma, ampak je bila že potrjena v okviru spremembe operativnega programa in jo že izvajamo, 330 milijonov evrov, tukaj gre predvsem za investicije na sistemih, ki so podhranjeni, začele so se podpisovati odločitve o podpori za investicijo na področju zdravstva, domske oskrbe in vseh ostalih.

V načrtu seveda namenjamo sredstva zelenemu prehodu, digitalni preobrazbi gospodarstva, javnega sektorja, kar pomeni približno 60 % razpoložljivih sredstev, ostalih 40 pa podpori gospodarstvu, predvsem turizmu, podjetništvu, inovativnosti, torej raziskavam in razvoju, inovacijam, področju znanja oziroma izobraževanja, nadalje, področju zdravja, socialnih storitev, predvsem dolgotrajne oskrbe in krepitvi gradnje najemnih stanovanj, predvsem za mlade, pa tudi oskrbovanih stanovanj za starejšo populacijo. Seveda podlago predstavljajo reforme za koriščenje teh sredstev, kjer so ključne na področju izobraževanja, trga dela, debirokratizacije, zdravstva, socialnih storitev, predvsem dolgotrajne oskrbe in zagotovitve stabilnosti pokojninskega sistema, kjer prvi korak predstavlja ustanovitev demografskega sklada. Treba je tudi povedati, da temu dobremu in hitremu političnemu dogovoru 21. julija lani žal ni sledila hitra in nezapletena administrativna procedura, zato se ni čuditi kritikam glede operacionalizacije izvedbe, ki so prihajale iz večine držav članic, predvsem pa iz držav članic, ki jih je kriza najbolj prizadela. Francija na primer beleži bistveno večji upad gospodarske rasti v lanskem letu kot Slovenija, zato ne čudi izjava francoskega ministra za finance, ki je potek potrjevanja nacionalnih načrtov komentiral s stavkom – prepočasi in preveč zapleteno.

Čeprav smo že leto dni v kriznih razmerah, je treba povedati, da doslej ni operativen niti en cent iz tega mehanizma. Države so same sprejemale odločitve in pomagale ljudem ter gospodarstvu. Slovenija je za ta namen doslej namenila skoraj 3 milijarde evrov sredstev ali skoraj dvakrat toliko, kot bo na razpolago nepovratnih sredstev iz Sklada za okrevanje in odpornost. Preko osmih PKP-jev je bilo ohranjenih na deset tisoče delovnih mest, finančna podpora ljudem in gospodarstvu pa bo omogočila hitrejši izhod iz krize, ko se bodo razmere normalizirale. In iz tega razloga je bil tudi upad GDP lani približno za četrtino nižji, kot je bilo napovedano – 5,2 %, kar predstavlja ob vseh drugih impulzih – ki jih beležimo v zadnjih dneh povečanja zaposlovanja za preko 6 tisoč, to je celo zmanjšanje brezposelnosti v februarju – ustrezno podlago za hitrejšo gospodarsko rast v prihodnje. V letošnjem proračunu je tako na primer predvideno koriščenje dvakrat toliko sredstev iz evropskih skladov kot v preteklem letu. Večinoma gre za konkretne investicije, ki bodo pomenile dodaten prispevek oziroma spodbudo gospodarski rasti. Načrt za okrevanje in odpornost ni toliko pomemben v finančnem smislu, saj bo glede na dinamiko, po kateri poteka to potrjevanje, dejansko operativen šele konec leta oziroma v naslednjem letu. Iz tega predstavlja tisto, kar je bistvo, reformni del reforme, ki bi jih morali izvesti že davno, pa so se vedno odlagale. Če smo konkretni, kako naj jemljemo te vaše predloge resno, če rušite že prvo izmed reform, ki nastaja preko zakona o ustanovitvi demografskega sklada, in s tem delate neposredno škodo ljudem. Demografski sklad predstavlja prvi korak pri zagotavljanju dolgoročne stabilnosti pokojninske blagajne, učinki od premoženja, ki so ga ljudje ustvarjali skozi leta, se morajo preko inštrumentov demografskega sklada ljudem tudi vrniti. Glede vašega alternativnega načrta na 20 straneh. Mislim, da ne gre za nek alternativni načrt; gre za piar potezo predvsem stranke SD, nekaj ste prepisali, na primer obe infekcijski kliniki, domovi za starejše, stanovanja, nekaj povzeli iz izjav predsednika Vlade, 12 negovalnih bolnišnic v vseh regijah, nekaj splošnih navedb. Tisto, kar skrbi, je finančni okvir za približno enake vsebine – 14,8 milijarde, od tega več kot 8 milijard posojil, torej 2,5-krat več, kot je predvideno v načrtu. Te scenarije iz preteklosti poznamo. Mislim, da si jih Slovenija ne želi; in jih ne bomo ponovili.

Bistvena razlika, spoštovani, med pogledom vlade, koalicije in pogledom opozicijskih strank, ki ste sklicale to sejo, pa je pogled na stvari. Vi gledate od zgoraj navzdol, vidite milijarde, milijone in potem na koncu evro. Mi gledamo obratno, mi gledamo od spodaj navzgor. Vidimo evro, potem milijone in milijarde. Vi se ne sprašujete, ali in na kakšen način bomo ta sredstva namenili ljudem, kako se bo zaradi teh sredstev spremenil položaj posameznika. Vlada in koalicija pa imata pri načrtovanju pred očmi konkretnega človeka – kaj bo za študenta, delavca, medicinsko sestro, pacienta, upokojenca in številne druge drugače in bolje. Zato so naše prioritete tam, kjer gre za dodano vrednost za ljudi na vseh področjih življenja in dela. Torej razen splošnega leporečenja o zgodovinski priložnosti in strateškem pogledu v praksi z dejanji dejansko podirate vse, kar je treba v okviru načrta v prihodnjih letih izvesti. Začelo se je pri rušenju demografskega sklada in očitno se bo ta pot nadaljevala tudi pri ostalih reformah. Program bo dopolnjen. Na nekaterih delih bistveno, vendar ne s predlogi, ki ne bodo šli v prid ljudem. In še po nečem se razlikujemo. Ko vi govorite o nepovratnih sredstvih kot o darilu, ki pada z neba, mi govorimo o sredstvih, ki so res nepovratna, prihajajo od ljudi preko takih in drugačnih davkov, zato jih je treba ljudem tudi vrniti preko boljših storitev in enakih izhodiščnih možnosti za vse. Spoštovani, vlada bo pri potrjevanju načrta upoštevala vse formalne pogoje, ki so določeni z uredbo, in vse dobre predloge, ki gredo v prid ljudi. Po vsebini bomo izhajali z načela, da mora biti načrt v korist ljudi ter da nobeden del Slovenije ne bo zapostavljen. Hvala lepa.