Hvala lepa, spoštovani predsednik, za besedo. Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci!

Pozdrav tudi predsedniku Vlade, ki ga sicer ni med nami. Verjetno nima časa, tvita, morda žali kakšnega evropskega državnika, morda kakšnega novinarja in nima časa za prisotnost na seji. Pomenljivo bi želel pozdraviti tudi ministre, ki jih ravno tako iz ne vem kakšnih razlogov med nami ni. Tiste nepreklicno odstopljene, tiste, ki vam ni dovoljeno govoriti v javnosti, tiste, zoper katere med vami potekajo policijske preiskave, tiste, ki skomigate z rameni, ko ne premorete poguma, da bi se uprli diktatorskim težnjam predsednika Vlade. In seveda pozdrav tudi vsem, ki v demontaži demokracije in republike preprosto uživate in se s poniževanjem ustave, čeprav ste prisegli drugače, žal strinjate.

Poseben pozdrav moram danes nameniti, žal, ministrici za izobraževanje, znanost in šport. Ministrici, v času ministrovanja katere smo prvič doživeli, da organi demokratične in svobodne države po ustavi republike preganjajo dijakinje in dijake, ker so si drznili javno izraziti zahtevo po vrnitvi v šolske klopi. S prav posebno grenkobo tako pozdravljam ministrico za znanost, v času katere so morale svoja vrata zapreti univerze in študentsko domovi, ko je Vlada igralnim salonom in kazinom omogočala, da lahko mirno nadaljujejo s svojim delom. Z resnično nenavadnim občutkom pozdravljam ministrico, pristojno za šport, ki ni nikoli skoparila s čestitkami ob uspehih slovenskih športnikov in se je seveda na veliko slikala z njimi na prireditvah, hkrati pa ji ni bilo mar za katastrofalno poslabšanje gibalne sposobnosti otrok in mladine ter za več mesecev trajajočo onemogočanje dela profesionalnih športnic in športnikov ter v vseh protikoronskih paketih ni znala ali pa ni hotela priskočiti na pomoč športnim delavkam in delavcem, za razliko od pomoči duhovnikom. Če dobro pomislim, pozdrave pravzaprav naslavljam na ministrico, ki svojega dela v resnici sploh ni opravljala. Svojo nesposobnost, nedelo in popolno podrejenost diktatu predsednika Vlade pa še danes opravičuje z epidemijo novega virusa covid-19, čeprav so številne države v Evropi dokazale in pokazale, da je ob volji mogoče virusu navkljub poskrbeti tako za nemoten potek izobraževalnega procesa kot za nadaljevanje dela v znanosti, športu in na vseh področjih, kjer je Slovenija zaradi ponižnosti in nedela Simone Kustec nazadovala do točke, ko je bila otrokom, mladini, športu in znanosti povzročena, bojim se, zelo težko popravljiva škoda. Zato, spoštovana Simona Kustec, dober dan in dobrodošli! Dobrodošli na soočenju z realnostjo, ki ste jo hote ali nehote pomagali ustvariti. Prav lepo pozdravljeni na srečanju z vsem, kar je prav zaradi vas ali tudi zaradi vas ali tudi zaradi vas v Sloveniji danes hudo narobe in se mora končati takoj, najbolje z vašim priznanjem, da nalogam in vlogi preprosto niste bili kos. In zato bi bilo prav, da prevzamete odgovornost. Tako kot ste rekli dijakom, da morajo plačati kazen zaradi protestiranja za odprtje šole, bi bilo prav, da tudi vi po enem letu nedela v tej vladi prevzamete svoj del odgovornosti za vse, kar ste, in predvsem za vse tisto, česar niste storili. Najučinkoviteje s svojim odstopom.

Kot že mnogokrat v zadnjem letu je bil tudi moj današnji poziv k temu, da naredite tisto, kar je logično in prav, zgolj retorične narave. Po vsem, kar ste namreč naredili v škodo državljank in državljanov, ter po vsem, česar niste naredili, da bi bilo ljudem v Sloveniji bolje v teh težkih časih, žal k vam ne usmerjamo nikakršnih pričakovanj več. Svoje upe pa tako predlagatelji interpelacije prelagamo v racionalnost in treznost odločitev poslank in poslancev. Izvoljeni predstavnice in predstavniki ljudstva bi namreč morali vedeti in razumeti, da tako ne moremo več naprej in je nesporno prišel čas, da Simono Kustec razrešimo z mesta ministrice za področja, ki jih je zanemarila oziroma jih nikoli dejansko sploh ni upravljala. Interpelacijo zoper Simono Kustec smo tako poslanci in poslanke demokratične opozicije vložili najprej zaradi nesprejemljivega kršenja načela, da se tudi v časih krize šole zapirajo zadnje in odpirajo prve.

Seveda v opoziciji razumemo, da je bilo leto soočanja s pandemijo novega koronavirusa izjemno zahtevno in povsem neobičajno leto, toda, spoštovane poslanke in poslanci, ne pozabite, da je v šolskem letu 1943/1944 sredi najtrše okupacije slovenskega ozemlja delovalo več kot 430 partizanskih šol, kjer je za učenke in učence sredi druge svetovne vojne skrbelo več kot 745 učiteljic in učiteljev. Ofenzivam na osvobojena ozemlja, pregonom, deportacijam in streljanjem talcev navkljub so resnični domoljubi poskrbeli, da so bile, kadar in kjer je bilo le mogoče, za otroke šole odprte. Danes, ko imamo svobodo, svojo državo, danes, ko ni potrebe po ilegalnih učilnicah, danes pa, spoštovana ministrica, se moramo pogovarjati o najdaljšem obdobju brez delujočih šol. In ja, še enkrat moramo na glas ponoviti: pogovarjati se moramo tudi o tem, da so dijakinje in dijaki prejeli plačilne naloge in sodne pozive, ker so zahtevali, da se jim omogoči vrnitev v šole. Ponavljam. Dijakinje in dijaki so prejeli plačilne naloge, ker so zahtevali, da se jim omogoči vrnitev v šole, spoštovana ministrica. To je največja sramota v zgodovini samostojne Slovenije.

V času svojega ministrovanja ste torej soomogočili preganjanje dijakinj in dijakov, ker so zahtevali šole. Na drugi strani pa ste z zakonom PKP političnim sopotnikom vašega predsednika Vlade omogočili podaljšanje akreditacije za njihove zasebne univerze, za kar ni bilo prav nobene strokovne utemeljitve. To zahtevo pa je sedaj zadržalo Ustavno sodišče. Tudi sam sem podal zahtevo za presojo tega Komisiji za preprečevanje korupcije. Odgovor še čakamo. Po vašem mnenju je sicer policijski pristop kaznovanja nadvse primeren način prehoda v odraslost. Vendar, spoštovana ministrica, ali ni bil primeren način prehoda v odraslost za sprejemanje odgovornosti in državljanski aktivizem tudi takrat, ko so vas prav ti isti dijaki pozvali, da se sestanete z njimi? In kaj ste storili vi, spoštovana ministrica? Z dijaki se pred protestom niti dobiti niste hoteli. Prav bi bilo, da bi se z njimi pogovorili o rešitvah, ki so jih oblikovali. Prav bi bilo, da bi jim prisluhnili in jim pomagali ali pa da bi vsaj sprejeli njihovo pomoč, ko pa več kot očitno sami niste znali in zmogli oblikovati rešitev. Zakaj niste hoteli sprejeti njihovih predlogov? Kje so bili takrat odraslost, odgovornost, razumevanje položaja in spoštovanje družbenih odnosov? Kje ste bili takrat vi, spoštovana ministrica? Povejte nam danes, ali ste dialog zavračali, ker vam ni bilo mar ali ker vam je bilo tako ukazano s strani avtoritarnega predsednika Vlade Janeza Janše. To, kar počenjate, je daleč od človekovih pravic, daleč od inkluzije. Mar se niste prav vi ukvarjali s tem področjem kot raziskovalka?

Spoštovani kolegice in kolegi, ministrica, ki bi morala biti prvi glas podpore otrokom, mladini, učiteljstvu, športnicam in športnikom, tega dela svoje naloge ni opravljala niti en dan svojega mandata. Simona Kustec, ki bi morala biti prvi in zadnji branik vzgoje, izobraževanja, znanosti, športa pred nestrokovnimi posegi politike, pred škodljivimi vplivi in ukrepi, pred javnim blatenjem in zaničevanjem, je bila ves čas trajanja enega mandata žal le nema in kimajoča izvrševalka politike predsednika Vlade. Bila je prinašalka in prenašalka slabih, praviloma tudi nekonsistentnih in s stroko neusklajenih odločitev in novic.

Spoštovana gospa ministrica, pred časom ste na tiskovni konferenci dejali, da se zavedate, da so državljani na vas jezni. Rekli ste tudi, da ste jezni sami nase. Kaj si o vas in vašem delu misli celotna država, pa so zelo lepo napisali vaši kolegi, bivši kolegi na FDV, ki vas zagotovo osebno in profesionalno nedvomno odlično poznajo. Zapisali so, citiram: »Teptanje že usklajenih odločitev med vašim ministrstvom in visokošolskimi zavodi ne dokazuje zgolj odsotnosti vaše avtoritete nad lastnim področjem, temveč tudi izgubo etične integritete, saj ne spoštujete in se ne zavzemate za lastne zaveze, ministrsko funkcijo pa zožujete na obskurno vlogo opazovalke.« Konec citata. Zato je res, ne motite se. Na vas smo zelo jezni in nad vami globoko razočarani, tudi predlagatelji te interpelacije. Zato vam, spoštovana ministrica, predlagamo, da se razbremenite jeze in razočaranja nad samo sabo ter v lastno dobro in v dobro šolajoče se mladine, njihovih staršev, dedkov in babic ter v dobro celotnega sistema vzgoje in izobraževanja, znanosti ter športa še pred obravnavo te interpelacije v Državnem zboru Republike Slovenije nepreklicno odstopite. Hvala lepa.