Hvala za besedo, gospa podpredsednica. Gospe poslanke, gospodje poslanci.

Investicije v proizvodni kapital so nujen in neizogiben pogoj za gospodarski napredek. Pri tem gre za vlaganja v razširitev in obnovo proizvodnega potenciala skozi procese pretvarjanja finančnih sredstev v elemente realnega kapitala. Investicije imajo dvojno vlogo pri določanju nacionalnega dohodka. Povečanje investicij pomeni povečanje kapitalne opremljenosti dela. Takšno povečanje investicij pa vpliva na povečanje proizvodnje oziroma nacionalnega dohodka na strani ponudbe. Investicijska potrošnja je na drugi strani pomembna komponenta agregatne potrošnje. Njene spremembe s procesi multiplikatorjev pomembno vplivajo na spremembe velikosti nacionalnega dohodka. Finančne investicije so samo transferji finančnih sredstev med gospodarskimi subjekti. Z njimi se ne spreminja velikost nacionalnega bogastva. Drugo pa so realne investicije, ki pa so vrednost nacionalnega dohodka, ki se porabi za opremo zgradbe in zaloge, zato se delijo na investicijo v osnovna in investicije v obratna sredstva. Investicijska politika je sistem administrativnih in gospodarskih ukrepov, prijemov in instrumentov, s katerimi država spodbuja investicijsko dejavnost, vzdržuje potreben nivo investicij in usmerja investicijska vlaganja zaradi uresničevanja določenih družbenih in gospodarskih interesov. Investicijska politika je važen del gospodarske politike, ki pomembno vpliva na ekonomsko-politične odločitve, težnje in cilje. V razvitih gospodarstvih je to sestavni del državne intervencije, s katero se želi doseči potrebno stopnjo gospodarske rasti, zaposlenost prebivalstva, visok nivo življenjskega standarda in določeno mesto v svetovni delitvi dela in mednarodnih gospodarskih odnosih. Z investicijsko politiko se določajo razmerja med potrošnjo in varčevanjem. Določajo se smeri gospodarskega razvoja države, določitev dejavnosti sektorjev in projektov, ki bodo imeli prednosti pri spodbudah. Določajo se izbire olajšav in stimulacij za določene investicijske podjeme. In določa se ustvarjanje pogojev, ki omogočajo in zagotavljajo uresničevanje investicijskih odločitev. Načrt za okrevanje in odpornost predstavlja velikanski makroekonomski ukrep spodbujanja agregatnega povpraševanja na nivoju celotne Evropske unije, usmerjanje v odpravo posledic, ki jih je povzročila pandemija. Slovenski načrt za okrevanje in odpornost je vlada sprejela letošnjega aprila, Evropska komisija pa ga je julija ocenila pozitivno. Spremembe in dopolnitve Zakona o spodbujanju investicij so eden od sestavnih delov urejanja zakonskih pogojev za uporabo razpoložljivih nepovratnih sredstev iz mehanizma za okrevanje in odpornost. V tem primeru gre za razvojno področje pametna, trajnostna in vključujoča rast in njegovo drugo komponento, dvig produktivnosti, prijazno poslovno okolje za investicije. Znotraj te druge komponente pa gre za financiranje dejavnosti reforme B, za produktivnejše gospodarstvo, za zeleni in digitalni prehod. Za izvedbo investicij v okviru reforme B je v načrtu za okrevanje in odpornost predvidenih 157,5 milijonov evrov nepovratnih sredstev, od tega 88,5 milijonov na podlagi Zakona o spodbujanju investicij. / znak za konec razprave/ Sprejetje predlaganih sprememb in dopolnitev zakona pomeni izpolnitev pogoja za pridobitev 88,5 milijonov evrov nepovratnega investicijskega denarja. Zato bomo poslanci Poslanske skupine Desus glasovali za Predlog sprememb in dopolnitev Zakona o spodbujanju investicij.

Hvala lepa.