Hvala, predsedujoči. Spoštovani minister, cenjeni kolegice in kolegi!

Danes Državni zbor obravnava četrto interpelacijo v času vlade Janeza Janše, interpelacijo o delu ministra za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janeza Ciglerja Kralja. Pomenljiv je slogan stranke Nova Slovenija, iz katere prihaja minister Cigler Kralj – »NSi za vse ljudi«. Ali res za vse ljudi? Ali samo za tiste, ki so po vaši podobi tega, kar je prav in narobe, in ne, kar je v širšem javnem interesu ter v javnem dobrem. Od ministra je pričakovana visoka stopnja integritete in odgovorno ravnanje, še posebej ko gre za premoženje, s katerim upravljajo oziroma razpolagajo v javnem interesu. Danes bomo govorili o vrednotah, o vrednostnih oblikah takšnega početja s strani ministra Ciglerja Kralja, ki mu očitamo sum korupcije, pristranskosti, kršitev integritete pri delovanju z javnimi sredstvi v višini 130 tisoč evrov Zavodu Iskreni. Zaradi njegovega načina dela in dela ministrskih kolegov se med ljudmi krepi občutek nepravičnosti in razširjenosti korupcije. Ko človek prevzame ministrsko funkcijo, mora prevzeti tudi odgovornost. Pri opravljanju svoje funkcije se je minister, namesto da bi jo vzel kot orodje ustvarjanja pravične in strpne družbe, postavil v vlogo tistega, ki izbira, kdo dobi in kdo ne, kdo bo imel možnost preživetja in kdo ne. Ne zgolj z eno napako, ampak skozi cel niz storjenih napak ste, spoštovani minister, dokazali, da za vas življenja niso enaka. Minister Cigler Kralj ima v spopadu z epidemijo velik črn madež, to je neposredna odgovornost te vlade in tudi odločitev ministra. Zaradi neučinkovitega ukrepanja pri zajezitvi covida-19 v domovih za starejše, kot ministru očitamo v interpelaciji opozicijske stranke, smo imeli skupno 4 tisoč 222 umrlih s covidom-19. Skoraj 95 % od teh je starejših od 65 let in kar polovica od njih je bila oskrbovancev domov za starejše oziroma socialnovarstvenih zavodov. Več kot 2 tisoč smrti – 2 tisoč smrti, spoštovane kolegice in kolegi! –, izjemno visok delež, ne glede na to, da imamo standarde glede prostorskih in kadrovskih kapacitet boljše kot v številnih drugih državah, ki so imele manjšo statistiko obolelosti in smrti kot Slovenija, pa je zaradi covida-19 umrl vsak deseti oskrbovanec domov oziroma 15 % vseh pozitivnih oskrbovancev.

Ko gre za izpolnjevanje lepo zvenečih obljub o izboljšanju položaja s področja dela Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, predvsem s projekti, ki so rezultat prizadevanj prav prejšnjih ministrskih kolegov, vidimo ministra z nasmehom v prvi vrsti. Hvali se z uspešnostjo pri preprečevanju širjenja epidemije, hkrati obtožuje svoje predhodnike za področja, ki niso ustrezno naslovljena. A četudi je strokovna covidna skupina na Ministrstvu za zdravje konec septembra ugotovila, da je treba narediti še več za zaščito oskrbovancev v domovih za starejše, je naslednji dan minister Cigler Kralj zgolj javno izjavil, da »novih ukrepov v domovih za starejše za zdaj ne bo; ukrepi, ki smo jih postavili v prvem valu, so dovolj«. Minister torej pravi, naredili smo dovolj. Medtem ko minister živi v neki izmišljeni realnosti, pa so drugi bíli bitko za človečnost v odnosu do najranljivejših skupin v naši družbi. V družbi, ki se ponaša z visoko stopnjo države blaginje in solidarne skupnosti, so bila življenja ljudi razvrščena v kategorije »visoko vredno«, »vredno zdravstvene oskrbe« in »odpisano«. Ne vem, ker je predrago, da bi ga reševali, ali kaj?! Socialni demokrati smo že spomladi opozarjali, da je odločitev, da obolelih ne selimo iz domov za starejše v bolnišnice, da jih fizično ločimo v rdeče cone na drugo lokacijo, ena izmed vseh odločitev, ki je bila najbolj sporna. Opozarjali smo na prepočasno uvedbo obveznega testiranja za vse zaposlene in svojce, ki so obiskovali svoje sorodnike. V drugih državah – na primer Nemčija je že od začetka septembra najmanj dvakrat na teden redno testirala osebje v domovih, pri nas pa se je v praksi, kot je že omenil tudi v svojem uvodu minister Cigler, začelo šele 7. decembra – se je ukrep preventivnega testiranja izkazal kot eden izmed ključnih, s katerimi se je poskušalo preprečiti, da bi virus v domove starejših prinesli z asimptomatskimi okužbami.

Opozarjali smo, vendar bili preslišani, kot pri vsakokratnem sprejemanju PKP-jev in interventne zakonodaje, kot so bili preslišani resnični junaki, ki so opravljali vsakodnevno težko delo v javnih zdravstvenih in socialnovarstvenih zavodih. Hvaležni smo vsem zaposlenim zdravnicam in zdravnikom, medicinskim sestram, bolničarjem in negovalkam, ki so nosili največji del bremena našega skupnega napora. Zaradi preobremenjenosti, izčrpanosti in izgorelosti, ki so posledica delovnih obremenitev, si zaposleni zaslužijo, da jim država izkaže več spoštovanja do njihovega dela. To je bil tudi razlog, da smo predlagali spremembo PKP5, s katero bi bolj primerno nagradili zaposlene, ki že ves čas delajo izven obsegov in predpisov, ki jih določata delovnopravna zakonodaja in kolektivne pogodbe. Trenutna ureditev nagrajevanja namreč ne upošteva stopnje ogroženosti tako fizičnega kot tudi duševnega zdravja delavcev. Ob tem, spoštovani kolegice in kolegi, naj omenim, da zaposleni tudi na že dogovorjene dodatke čakajo tudi po več mesecev. Spoštovani kolegice in kolegi, kar smo očitali ministrici Kozlovič pri napadih na vladavino prava v Sloveniji in neimenovanju evropskih tožilcev, kar smo na ponedeljkovi interpelaciji očitali ministrici Kustec ob zaprtih šolah in škodljivi politiki na področju vzgoje in izobraževanja, to je, da sta nemi in kimajoči izvrševalki ukazov predsednika Vlade, pri tem pa nimata realnega razumevanja dejanskega stanja v družbi.

Podobno lahko očitamo tudi ministru Ciglerju Kralju. Očitamo mu, da ne more ali ne želi stopiti v konflikt z Janezom Janšo, se jasno in glasno zavzeti za resor, ki ga vodi, za ljudi, ki jih to zadeva. In to zgolj, spoštovani kolegice in kolegi, zato, da se ta vlada obdrži na svojih pozicijah. Celo tako zelo, da na Odboru za delo, družino, socialne zadeve in invalide minister Cigler Kralj pritrjuje izjavam predsednika Vlade, ki ne skriva načrta za omejitev financiranja nevladnih organizacij in jih označuje za parazite, navajene državnih rent, ter se strinja, da bi morali ukiniti vse javne razpise, iz katerih se financirajo nevladne organizacije. Ob tem pa izjavlja, da je za ministrstvo sodelovanje z NVO pomemben del in poslanstvo, saj NVO pomembno izpolnjujejo cilje pomoči ljudem z izvajanjem programov za najbolj ranljive. Razumi, kdor more. Celo tako zelo, da so uradna sporočila vladnih predstavnikov na pogajanjih s socialnimi partnerji – mi imamo mandat, da poslušamo, zapišemo in posredujemo naprej; nimamo pa mandata, da rečemo, to je usklajeno. Medtem ko se minister hvali s tem, da je človek dialoga in zavzet zagovornik socialnega dialoga, in se hvali s številom sej Ekonomsko-socialnega sveta, pa je dejansko stanje tako, da sta dinamika in kakovost pogajanja na nulti točki. Partnerji seje zapuščajo, ker ni dostojne komunikacije, odkritosti ali enakopravnega partnerstva. Celo tako zelo, da na seji Vlade, kjer se je spreminjalo sprejetje odloka o začasni delni omejitvi gibanja za ljudi, 22. oktobra 2020, in ki je diskriminatorno otroke razdelil med zakonske in nezakonske, minister za uresničevanje Konvencije o otrokovih pravicah temu ni nasprotoval. Celo tako zelo, da je minister Cigler Kralj že avgusta, pred oddajo Predloga zakona o dolgotrajni oskrbi v javno razpravo, zatrjeval, da »kot je kolega Gantar, takratni minister za zdravje, dobro povzel, sva pravzaprav tandem od prvega dne,« se je urejanje sistema dolgotrajne oskrbe takoj ustavilo pri vprašanju dodatnih virov iz solidarnostnega prispevka v javno blagajno.

Minister si ne prizadeva za krepitev javnega, kot se v javnosti rad hvali, temveč pristopa k uresničevanju vizije bogatih interesnih skupin, velikih zasebnih zavarovalnic ter tesnih strankarskih sodelavcev, ki jih je zamikalo upravljanje več kot 300 milijonov evrov javnega denarja. V teh težkih časih in globoki krizi, ko so ljudje izgubili delo, svoja podjetja, mladi izgubili svoj zagon in pravico do znanja, ko imamo bistveno poslabšanje življenjskega standarda, več nasilja v družini, ko govorimo o vse večjih socialnih razlikah in neenakostih, pa nam minister riše idilično sliko, kako ukrepi za preprečevanje širjenja virusa pozitivno vplivajo na potek vsakdanjega dela in šolanja od doma – Zjutraj ni treba nikomur hiteti, v miru lahko pozajtrkujete, delate in učite se lahko v udobnih oblačilih, pobožate svojega hišnega ljubljenčka, skupaj pojeste kosilo, se razgibavate in telovadite. Ne vem, državljanke in državljani, čemu tako nasprotujete tem idiličnim ukrepom?! Ministrovi strankarski kolegi podobno na odborih v Državnem zboru rišejo idilično sliko družinske sreče, ki jo zagovarjajo v Novi Sloveniji. Realnost, spoštovani minister, pa je daleč od tega. Realnost za tiste, ki si v udobnih oblačilih pripravljajo zajtrk, saj službe nimajo več, ko ni denarja za ogrevanje, ko štiričlanska družina živi v vlažnem enosobnem stanovanju, ko ni računalnika ali interneta za šolanje otrok, ko starša, ki imata v tem času polno službo in delo od doma, skrbita še za tri šoloobvezne otroke, eden od teh je s posebnimi potrebami, ko mož pretepa ženo in otroke, ko drugi v skafandrih spremljajo umiranje ljudi. Kako lahko rečemo, da je bilo narejenega dovolj?! Socialni demokrati smo na tako pomembnem ministrskem resorju v kritičnem času epidemije pogrešali osebo, ki bi zaščitila najranljivejše, ki bi bila zaveznik delavcev in sindikatov, ki bi prestrašenim in zaskrbljenim ljudem s stisko in bolečino na obrazu ponudila rešitve. Verjamemo, da bo Slovenija izšla iz te krize in da bo konec vlade Janeza Janše. Upamo, da čim prej, da bo v Sloveniji spet zagotovljena svoboda, blaginja in varnost vsem njenim državljankam in državljanom, da bo skupnost živela in delala solidarno in povezano, da bo razumela, kaj pomeni biti človek človeku, da se bo spet združevala pod idejo družbe, ki daje enake možnosti in priložnosti vsem ljudem.

Zato bomo, spoštovani kolegice in kolegi, v Poslanski skupini Socialnih demokratov z vsemi 12 glasovi podprli interpelacijo zoper ministra za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Hvala lepa.