Hvala lepa za obe vprašanji.

Drži, v lanskem letu je upokojenska generacija doživela obsežne popravke, kar zadeva odpravo krivic ali pa zaostankov pri usklajevanju pokojnin in kar se tiče posebnih dodatkov v času korona epidemije. To pa je logično, ker je bila ta generacija z epidemijo tudi najbolj prizadeta in je to, lahko rečem, normalno, zdravorazumsko pa tudi solidarno ravnanje naše vlade ali pa katerekoli vlade.

Odpravek tega neravnovesja, ki je bil v lanskem letu realiziran, je v bistvu večji oziroma ta odpravek je večji kot prej, mislim da v desetih letih. To, kar je ostalo, je možno nadoknaditi zagotovo v naslednjih dveh letih, če bodo ekonomske razmere takšne, kot se napovedujejo, če bodo nekoliko boljše, pa mogoče že v letošnjem letu. Aktualne napovedi, kar se tiče gospodarske rasti, so tam med 4 % in 5 %, kar obeta, da bi v glavnem lahko v letošnjem letu nadoknadili padec iz lanskega leta. Verjamem pa, da smo lahko celo boljši, in v tem primeru bi mogoče zavezo iz koalicijske pogodbe, ki znaša 1,5 % letnega odpravljanja zaostanka, podvojili, s tem pa bi se približali končnemu cilju. V tem trenutku je za dokončen odgovore verjetno prezgodaj, glede na to da je hitrost okrevanja v veliki meri odvisna od trenutka, ko bomo lahko rekli, da smo epidemijo premagali. Verjamemo, da bo tam nekje maja možno dati dokončni odgovor. To, kar je pa v koalicijski pogodbi kot obveza, bo pa tudi glede na napovedi pristojnih institucij glede gospodarske rasti za letošnje leto skoraj stoprocentno možno realizirati.

Kar se tiče dolgotrajne oskrbe, je zakon že nekaj časa v obravnavi in usklajevanju, zagotovo bo še dopolnjen. Tukaj je bilo medresorsko usklajevanje, bilo je usklajevanje v okviru Ekonomsko-socialnega sveta. Glede tega, kaj je treba storiti oziroma kateri so ukrepi, ki so doslej zaostajali, pri dolgotrajni oskrbi starejših ni kakšnih velikih dvomov. Tisto, kar terja dodatno usklajevanje pa dodatne premisleke, so načini financiranja, realizacija tega zakona. Če bi šlo samo za to, da se zakon sprejme, ga mi lahko sprejmemo v dveh mesecih. Vendar je treba takrat, ko bo zakon sprejet, imeti tudi predvidena finančna sredstva za njegovo realizacijo, in to ne samo za naslednje leto, ampak trajno. Tukaj govorimo o številkah kratkoročno skoraj pol milijarde evrov, po petih, šestih letih pa preko 700 milijonov evrov.

S tega vidika je zelo pomembno zagotavljanje nekih dodatnih virov. Eden takšnih posrednih virov je nacionalni demografski sklad. Tako da je tudi uveljavitev tega zakona v veliki meri eden od predpogojev za to, da bo še eden od temeljev za to, da bo dolgotrajna oskrba na trdnih temeljih realiziran. V vsakem primeru bo zakon na poslanskih klopeh pravočasno, da bo uveljavljen lahko s 1. januarjem naslednje leto, kar je cilj. Ali bo to spomladi ali na začetku jeseni težko rečem, ker gre za finančno daleč najzahtevnejši projekt v mandatu te koalicije.