Hvala, gospod predsednik za besedo. Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, dober dan!

Uvodoma Vlada izpostavlja, da priporočila, ki sicer na odboru niso bila izglasovana, ne odražajo dejanskega stanja, pri čemer so bila nekatera priporočila celo nesmiselna oziroma nepotrebna. Posamezno priporočilo oziroma njegova obrazložitev namreč spregleda bistvo revizijskega poročila Računskega sodišča. Predmet revizije je ravnanje Vlade Republike Slovenije, Ministrstva za zdravje, Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, Ministrstva za obrambo in Zavoda Republike Slovenije za blagovne rezerve v obdobju od 1. 1. 2020 do izdaje osnutka revizijskega poročil, to je do 30. 12. 2020. To vključuje tako ravnanje prejšnje 13. vlade, kot tudi aktualne vlade Republike Slovenije ter vseh prej omenjenih institucij. Ena izmed ključnih ugotovitev Računskega sodišča je, citiram: »Urgentne nabave nujno potrebne zaščitne in medicinske opreme so se izvajale v okviru oblikovanja blagovnih rezerv oziroma nadomeščanja že uporabljene opreme v blagovnih rezervah. Tukaj se je izkazalo, da postopki, določeni v zakonu o blagovnih rezervah in drugih obstoječih predpisih oziroma strateških ali izvedbenih dokumentih, niso bili določeni tako, da bi bili uporabljivi za učinkovito ocenjevanje potreb po opremi, ki naj se v izrednih okoliščinah nabavi in nemudoma razdeli relevantnim uporabnikom. Obstoječe podlage niso omogočale učinkovitega ravnanja revidirancev pri izvajanju ocenjevanja potreb, saj ni bilo vnaprej jasno, kdo je pristojen za določitev vrste in kakovosti opreme, ki jo je treba dodatno nabaviti za določene relevantne uporabnike, kdo in kako naj zbira podatke o zalogah opreme ter kdo in kako naj ocenjuje količinske potrebe po določenih vrstah opreme. Prav tako ni bilo vnaprej povsem jasno, kdo določi metodologijo za določanje potrebnih količin opreme, ki jih je treba dodatno nabaviti. Ampak ne glede na navedeno slabost sistemske ureditve, so se nekateri revidiranci aktivirali.« Konec citata.

Iz navedenega izhaja, da je primarni problem pri samih nabavah zaščitne in medicinske opreme v uporabljivosti takrat obstoječih predpisov, ki sploh niso omogočili učinkovitega izvajanja ocenjevanja potreb zaščitne in medicinske opreme. Tako ni bilo jasno, kako in kdo spremlja stanje zalog ter kaj in koliko naj se nabavi. Posledično tudi posamezni deležnik ni mogel biti vnaprej učinkovito pripravljen na aktiviranje. Treba je upoštevati, da je bila aktualna vlada Republike Slovenije ustanovljena šele 13. marca, torej v času, ko je bil koronavirus v polnem razmahu po vsem svetu in so tako že samo zaradi tega dejstva vladale izredne razmere, torej neodvisno od neustrezne sistemske ureditve. Poleg tega je treba tudi upoštevati, da je v času do nastopa aktualne vlade Republike Slovenije prejšnja vlada izvedla zanemarljivo število dobav in ni poskušala sanirati neustrezne sistemske ureditve. Računsko sodišče še navaja, citiram: »Ministrstvo za zdravje je v tridnevnem obdobju od 11. 3. 2020 do 14. 3. 2020 sklenilo eno pogodbo za dobavo mask, ki ni bila realizirana. Poleg tega pa je izdalo še osem naročilnic za dobavo zaščitne opreme in dveh ventilatorjev. Vendar Ministrstvo za zdravje postopkov javnega naročanja ni izvajalo povsem učinkovito, saj z dobavitelji ni v vseh primerih sklenilo pogodb in ni uporabilo postopkov v skladu s predpisi s področja javnega naročanja. Poleg tega pa je plačalo avans brez zavarovanja, pri nekaterih naročilih pa je tvegalo, da bo nabavljena oprema tehnično neustrezna.« Konec citata.

Tako je potem aktualna vlada Republike Slovenije poleg izrednih razmer in neustrezne sistemske ureditve svoje delo morala začeti v okoliščinah praznih zalog. Vlada izpostavlja, da je treba upoštevati, da je tudi Računsko sodišče kot pozitivno izpostavilo, da so se nekateri revidiranci aktivirali. Tako se je na primer aktiviralo tudi Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, ki je nudilo svojo pomoč. Kot izpostavlja Računsko sodišče, je bilo od 14. 3. 2020 do 1. 6. 2020 sklenjenih 64 pogodb. Navedeno nedvomno predstavlja učinkovito ravnanje, saj je bilo tako omogočeno, da blagovne rezerve niso bile več prazne in da je bila dobavljena ustrezna zaščitna in medicinska oprema, in to v zadostnih količinah.

Glede na navedeno ne držijo pavšalni očitki, da naj bi bila beseda »neučinkovito« temeljno sporočilo Računskega poročila. Na to niti ni mogoče sklepati iz selektivno zbranih delnih prepisov posameznih odstavkov tega poročila, ki ga podajajo predlagatelji izredne seje.

Dovolite mi, da se na kratko dotaknem še posameznih priporočil, ki so bila predlagana na odboru, a ne izglasovana, ker se mi zdi vseeno potrebno. Priporočilo številka 1 v zvezi s takojšnjim ukrepanjem v skladu s priporočili in popravljalnimi ukrepi Računskega sodišča, ki izhajajo iz revizijskega poročila, je nepotrebno. Računsko sodišče je namreč že v okviru 5. točke poročila posameznim revidirancem določilo rok 90 dni, v katerem bosta revidiranca Računskemu sodišču tudi predložila odzivno poročilo. Revidiranci, katerim je Računsko sodišče podalo priporočila, pa že preučujejo posamezna priporočila Računskega sodišča in tudi ukrepajo. Priporočilo številka 2 je bilo prav tako nepotrebno, saj se je nanašalo na popravljalni ukrep številka 1, ki ga je Računsko sodišče že določilo Vladi, ki mora popravljalni ukrep realizirati v sodelovanju z ministrstvi za zdravje, za gospodarski razvoj in tehnologijo in za obrambo v roku 90 dni od prejema revizijskega poročila.

Posamezni resorju preučujejo priporočila, ki spadajo v njihov resor in pripravljajo ukrepe. V zvezi s prvim in drugim priporočilom bi izpostavil, da je treba upoštevati dejstvo, da gre za dolgosežni sistemski problem, kjer je treba primarno zagotoviti ustrezne spremembe predpisov in dokumentov načrtovanja in izvajanja, zaradi česar sama izvedba vseh priporočil parcialno, brez upoštevanja morebitnih ustreznih sistemskih sprememb, ni smiselna oziroma ni mogoča. Lahko pa povem, da so Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, Ministrstvo za obrambo in Zavod Republike Slovenije za blagovne rezerve že sprejeli nekatere popravljalne ukrepe oziroma upoštevali priporočila, ki se nanašajo na posamezni resor. Tudi Ministrstvo za zdravje je že tekom revizije podrobneje določilo postopke ugotavljanja zalog in ocenjevanja potreb za področje zdravstva v načrtu dejavnosti Ministrstva za zdravje 2020.

Po mnenju Vlade je bilo tudi 3. priporočilo nepotrebno. Direktiva 2014/24/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja o javnem naročanju in razveljavitvi Direktive 2004/18/ES in tudi nacionalni zakon o javnem naročanju namreč določata tudi načine postopkov javnega naročanja ter ravnanja naročnikov v primerih nabav v izrednih okoliščinah. Vlada v primerih, ko so izpolnjeni pogoji za izvedbo naročila v tako imenovanih izrednih okoliščinah, postopek naročila izvaja skladno z določbami Zakona o javnem naročanju, in sicer praviloma za uporabo točke č) prvega odstavka 46. člena oziroma 8. točke 27. člena, ki govori o javnem naročilu opreme, tehnike ter druga javna naročila za zagotovitev osnovnih pogojev za preživetje oziroma življenje ali takojšnjo preprečitev nastanka neposredno grozeče škode ob naravni ali drugi nesreči.

Dodatno je za lažje razumevanje treba pojasniti, da se v rednem običajnem poslovanju javni naročniki večinoma poslužujejo odprtega postopka javnega naročanja v okviru katerega minimalni rok za prejem ponudb, skladno z drugim odstavkom 40. člena ZJN-3, praviloma znaša 35 dni od dneva, ko je bilo v objavo poslano obvestilo o javnem naročilu. Temu pa je treba dodati še čas, potreben za sprejem odločitve o oddaji naročila. To pomeni, da od same objave do odločitve mine minimalno 40 dni ali več brez upoštevanja morebitnih revizijskih zahtevkov. Ob upoštevanju tržnih okoliščin v času prve epidemije ter stanju zalog medicinske in zaščitne opreme, kakršnega je pustila prejšnja vlada, aktualna vlada zaradi zagotavljanja pravice do zdravstvenega varstva iz 51. člena Republike Slovenije ni mogla postopkov voditi kot v času običajnih razmer, temveč se je nujno morala poslužiti izjeme iz 46. člena ZJN-3, ki je omogočila hitrejšo in učinkovitejšo reagiranje na razmere na trgu.

Tega načina se je sicer poslužila tudi prejšnja vlada s sklepom z dne 11. 3., ko je Ministrstvu za zdravje naročila izvedbo postopkov po prej navedenem členu. Vlada Republike Slovenije tudi opozarja, da revizijsko poročilo niti v eni besedi ne naslavlja ali ugotavlja kakršnihkoli korupcijskih tveganj, okoriščanj. V celotnem besedilu revizijskega poročila se besedi korupcija ali okoriščanje ne pojavljata. Tako je očitno, da 3. priporočilo sploh ni v povezavi z ugotovitvami tega poročila. V zvezi s 4. priporočilom, ki je bilo ne samo nepotrebno, ampak tudi nesmiselno, saj vsi revidiranci v največji meri sodelujejo z vsemi organi nadzora, velja opozoriti slednje, na kar je opozorila tudi Zakonodajno-pravna služba Državnega zbora: pregon storilcev kaznivih dejanj je v skladu z Ustavo, Zakonom o Državnem tožilstvu in Zakonom o kazenskem postopku v izključni pristojnosti državnih tožilcev, ki so samostojni pri vodenju pregona, Vlada pa pri pregonu nima nobenih pristojnosti.

Dodatno poudarjam, da revizijsko poročilo ne omenja kakršnegakoli nesodelovanja kateregakoli funkcionarja ali javnega uslužbenca, niti nima pristojnosti ugotavljati kakršnekoli odgovornosti. Odgovornost posameznikov presojajo druge institucije, pri tem pa morajo v okviru tistih postopkov organi tudi upoštevati ustavno zagotovljena načela.

Bistveni očitek Računskega sodišča niso nepregledne normativne podlage, sprejete v času izrednih razmer, temveč obstoječa trajna sistemska neustreznost, za kar pa nikakor ni odgovorna aktualna vlada. Priporočilo številka 6 je bilo po mnenju Vlade popolnoma nesmiselno. Že sama Zakonodajno-pravna služba Državnega zbora je prvotno opozorila, da navedeno priporočilo ne vsebuje ukrepov za delo Vlade, predmet priporočil pa so namreč lahko samo ukrepi za delo Vlade. Iz revizijskega poročila niti ne izhaja kakršenkoli očitek o smeri oškodovanja javnih sredstev, poleg tega pa tudi ne izhaja zaključek o neuporabni opremi. Hvala za pozornost.