Hvala za besedo, gospod predsednik. Spoštovana državna sekretarka, drage kolegice in kolegi!

V pripravi na to sejo Državnega zbora sem prebral Zbornik znanstvenih razprav, letnik 74, v katerem dr. Igor Kavčič na zelo razumljiv način piše o ustavnih omejitvah in prepovedi zakonodajnega referenduma. Toplo priporočam. Zakonodajni referendum je najpomembnejša oblika neposredne demokracije. Podlago za uresničevanje referendumskega odločanja v 1., 3. in 44. členu konkretizira Ustavo Republike Slovenije v 90. členu. Zakonodajni referendum omogoča volivcem odločanje o uveljavitvi zakona, ki ga je sprejel Državni zbor in s tem neposredno sodelovanje pri izvrševanju zakonodajne funkcije. Referendum kot temeljna oblika neposredne demokracije predpostavlja odločanje volivcev o ključnih družbenih vprašanjih.

Kljub temu pa je referendumsko odločanje bolj ali manj vedno omejeno. Razlogi so številni in različni. Med njimi je tudi kolizija med neposredno in ustavno demokracijo. Ustavna demokracija v najširšem smislu pomeni, in tudi Ustavno sodišče to pogosto ponavlja, da se morajo demokratično sprejete odločitve večine podrediti vrednotam, ki jih varuje ustava. Gre torej za vladavino ustave, katere vrednote prežemajo upravni sistem in družbo v celoti ter določajo vsebinski okvir, v katerem se lahko giblje formalna posredna in neposredna demokracija. Omejitve referendumskega odločanja so procesne in materialne narave. Ureditev zakonodajnega referenduma v 90. členu ustave je bila pred njeno spremembo leta 2013 pomanjkljiva, nedorečena in ponekod neustrezna.

Ustavna ureditev zakonodajnega referenduma je bila eno najbolj spornih političnih in strokovnih vprašanj. Bili smo zraven in vemo, v kakšnem duhu smo 90. člen ustave spreminjali, izboljšali. Zato imamo privilegij, da ga lahko toliko bolje razumemo. V evropskih in tudi drugih ustavnih ureditvah je referendumsko odločanje volivcev o zakonih praviloma omejeno. Nedopustnost referenduma o davčnih, proračunskih in drugih finančnih zakonih je utemeljena na potrebi po zagotovitvi temeljnih davčnih in finančnih podlag in virov za financiranje države in lokalnih skupnosti ter za uresničevanje njihovih nalog na tem področju. Odlaganje sprejetja takih zakonov, zlasti pa njihova zavrnitev na referendumu bi lahko neposredno ogrožala finančno stabilnost države in onemogočala stabilnost izvrševanja financiranja državnega proračuna in drugih blagajn javnega financiranja ter s tem izvrševanje državnih funkcij. Zato ni naključje, da ustave najpogosteje prav te zakone izključujejo iz referendumskega odločanja.

Obseg izključitve teh zakonov je različen, prav tako njihovo poimenovanje in uporaba v praksi. Z novo ustavno ureditvijo zakonodajnega referenduma so te omejitve od leta 2013 uveljavljene tudi v našem ustavnem redu. Vendar so bistveno ožje, saj iz referendumskega odločanja niso izvzeti vsi finančni in tudi ne vsi proračunski zakoni, temveč le izrecno navedeni zakoni s finančnega področja. Prepoved se namreč na podlagi alineje druge alineje drugega odstavka 90. člena ustave nanaša samo na davčne zakone, ki vključujejo tudi carinske zakone ter zakone o drugih obveznih dajatvah in na zakon o izvrševanju državnega proračuna.

Za nemoteno izvrševanje državnega proračuna je nujno, da se iz referendumskega odločanja izključi zakon, od katerega je neposredno odvisno izvrševanje državnega proračuna.

Poslanska skupina Nova Slovenija − krščanski demokrati bo podprla predlagani sklep o nedopustnosti razpisa zakonodajnega referenduma o Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2021 in 2022. To je edina racionalna odločitev, ki je v duhu in v skladu z določbami naše slovenske ustave. Potrebni pogoj za takšno odločitev je zgolj poznavanje slovenskega jezika, zadostni pogoj pa branje druge alineje drugega odstavka 90. člena ustave in prvega odstavka 21. člena Zakona o referendumu in ljudski iniciativi, v skladu s katerim Državni zbor v 14 dneh po vložitvi pobude za referendum sprejme sklep, s katerim ugotovi, da referenduma ni dopustno razpisati. Hvala lepa.