Hvala za besedo, gospod predsednik. Gospe poslanke, gospodje poslanci!

V tržnem gospodarstvu je informacijska vloga makroekonomskih strategij, napovedi in politik ključna. Vlada, centralna banka in drugi institucionalni nosilci oblasti, deležnikom sporočajo svoje cilje, temeljne parametre gospodarjenja in sistemski okvir delovanja. Dobra, pravočasna in verodostojna informacija je ključ poslovnega prilagajanja nižjih transakcijskih stroškov in optimalnih gospodarskih rezultatov. Uspešno gospodarstvo potrebuje dvoje – konkurenco in prožnost na eni, socialno vzdržnost in vključenost na drugi strani. To je referenčni okvir, znotraj katerega bi morali delovati Vlada in vsi deležniki v Sloveniji.

V Poslanski skupini Desus se nam kaže pomembno izraziti zadržanost do projekcij gibanja makroekonomskih agregatov, ki jih pripravljajo domače in tuje inštitucije. Svoje projekcije izdelujejo v trenutku, ko se ne ve, kako dolgo bo trajala epidemija, kako globoka bo kriza, kako bodo na gospodarsko dejavnost vplivali ukrepi, ki jih uporabljajo in izvajajo države in kakšna bo prihodnja interakcija svetovnih ekonomij.

Na podlagi najnovejše napovedi Urada za makroekonomske analize in razvoj, se za leto 2022 pričakuje gospodarska rast za 4,4 %, za leto 2023 pa za 3,3 %. Bruto investicije v osnovna sredstva bodo v enakih obdobjih imele rast 8,0 in 6,5 %, državna potrošnja pa bo rastla po stopnjah 1,7 % in 1,4 %. Izdatki sektorja država bodo za leto 2022 obsegali 25 milijard in 40 milijonov evrov. V strukturi teh izdatkov je najvišji delež državnega proračuna, ki je načrtovan na 13 milijard in 300 milijonov, kar je 53 % vseh izdatkov. Glede na predviden najvišji dovoljen obseg izdatkov za leto 2021, bo v absolutnem znesku nižji za milijardo evrov.

Na seji Odbora za finance, smo slišali mnenje Fiskalnega sveta, da bi tak preobrat iz ekspanzivne v nekoliko bolj restriktivno fiskalno politiko pomenil tveganje za izpolnjevanje vseh zakonskih obveznosti državnega proračuna. Ekspanzivna fiskalna politika pa pomeni tveganje za nedoseganje srednjeročnega fiskalnega cilja. Kako naj ravnajo nosilci ekonomske politike, da bi v največji meri omejili tveganja? Kje je torej optimalna razmejitev med obema vrstama politike, ekspanzivno in restriktivno, tega kajpak nismo slišali, zato ker tega v resnici nihče ne ve.

V negotovosti se lahko vse izkaže kot vzrok, vse primerjave pa so le informativne. Vladne politike, zlasti strukturne, razvojne in regionalne, bodo pri tem odločilnega pomena. Gospodarska zgodovina jasno izkazuje, da so vse razvite države prehajale skozi dolga, več stoletna obdobja, v katerih je bila aktivna vloga države ključna za njihov razvoj. Tak razvoj je bil podprt z močnimi državnimi intervencijami, na nivoju in obsegu, ki ga je dopuščal zgodovinski trenutek. Najuspešnejše so bile ravno države, ki so upravljale s svojim razvojem in ga niso prepuščale samo tržnim zakonitostim.

Ključno je razumeti, da se učinkovita ekonomska politika ne gradi s teorijami in z doktrinami. Temelji na empiričnih analizah in aktivni razvojni politiki. V razvoju gospodarstva imajo pomembno vlogo aktivne in pragmatične vlade, ki so posvečene ekonomskemu razvoju in so pripravljene razumno eksperimentirati. Poglavitni cilj v soočanju z epidemijo bi moralo biti popolno okrevanje, zato ker je epidemija minljiv pojav, na katerega posledice lahko vplivamo, da bi bila končna škoda čim manjša, / znak za konec razprave/ potem pa je potrebno obnoviti življenje, ki se je zaustavilo, ne pa spremenilo, zagotovo pa življenje med epidemijo ni bilo uničeno, jasno pa je, da bo po obnovi lahko tudi boljše, tako kot bi lahko bilo boljše tudi že pred njo.

Poslanci Poslanske skupine Desus bomo podprli Odlok o okviru za pripravo proračunov sektorja država za obdobje 2022-2024.

Hvala lepa.