Hvala za besedo, gospod predsednik. Gospe poslanke, gospodje poslanci!

Odbor za finance je na 57. nujni seji včeraj kot matično delovno telo obravnaval predlog odloka o okviru za pripravo proračunov sektorja država za obdobje od 2022 do 2024. minister za finance je predstavil predlog odloka s spremljajočimi dokumenti ter pojasnil, da gradiva temeljijo na zadnji razpoložljivi makroekonomski napovedi Urada za makroekonomske analize in razvoj na sprejetih ukrepih Vlade, na Zakon o javnih financah in evropski direktivi. Glede ciljnega salda sektorja država je pojasnil, da predlog odloka v letu 2022 predvideva primanjkljaj v višini 5,7 % BDP, v letu 2023 primanjkljaj v višini 3,8 % in v letu 2024 primanjkljaj v višini 2,8 %. Primanjkljaj se torej znižuje. Glede ciljnega salda državnega proračuna je pojasnil, da se v letu 2022 predvideva primanjkljaj v višini 4,9 %, v letu 2023 pa…, do leta 2024 bo v višini 2,5 %, kar kaže na postopno konsolidacijo javnih financ.

Kot odziv na mnenje Fiskalnega sveta je opozoril na negotovost in na podlagi katerih se pripravljajo javnofinančne projekcije in izpostavil prizadevanje vlade, da se s fiskalno politiko ohranja in spodbuja gospodarstvo, podjetja in delovna mesta. Poudaril je, da izjemna situacija zahteva izjemno ukrepanje, pri čemer sicer prihaja do odstopanja od fiskalnih pravil, vendar se s ciljno usmerjenimi investicijami zmanjšujejo tveganja v gospodarskih dejavnostih. Predsednik Fiskalnega svete je glede prehoda iz ekspanzivne fiskalne politike v manj ekspanzivno oziroma bolj restriktivno v letih 2023 in 2024 opozoril, da gre za občutljiv preobrat, katerega bi morali spremljati načrt in ukrepi za doseganje prehoda z zmanjšano porabo. Glede visokega javnega dolga je poudaril, da bo ta obvladljiv, če bo učinkovito porabljen. Minister za finance je v zvezi z opozorilom Fiskalnega sveta poudaril, da bo vlada s svojimi ukrepi in z ukrepi, ki se pripravljajo v okviru Evropske unije stremela k čim bolj učinkoviti porabi sredstev.

Direktorica Urada za makroekonomske analize in razvoj je pojasnila, da bo v letu 2022 gospodarska rast še odražala nadomeščanje padca gospodarske aktivnosti v zadnjih dveh letih, nato pa bo postopno prišlo do stabilizacije gospodarske rasti v višin 3 %. Pri tem bo okrevanje gospodarstva odvisno zlasti od epidemioloških razmer.

V razpravi je bilo izraženo mnenje, da je vlada s financiranjem in sprejemom ustrezno usmerjenih interventnih ukrepov uspela ohraniti delujoče gospodarstvo in veliko število delovnih mest. Nasprotno so v povezavi z ravnanjem vlade nekateri razpravljavci opozorili na neracionalno porabo javnofinančnih sredstev na visoke odhodke državnega proračuna in visoko zadolženost države. Razpravljavci so se dotaknili tudi problematike izgradnje učinkovite ekonomske politike, ki naj v sedanji situaciji temelji na empiričnih analizah in proaktivni proračunski politiki. Iz tega vidika je bila izražena podpora predlaganemu odloku kot ustrezni podlagi za iskanje optimalnega razvojnega modela.

Predstavnikoma Fiskalnega sveta in Umarja je bilo postavljeno vprašanje glede učinkov interventnih ukrepov vlade. Predstavnik Fiskalnega sveta je podal oceno, da bi bil brez ukrepov padec gospodarske aktivnosti še za tretjino večji kot je bil sicer. Direktorica Urada za makroekonomske analize in razvoj pa je pojasnila, da so ukrepi vlade preprečili upad gospodarske aktivnosti za vsaj štiri odstotne točke. V okviru razprave je minister za finance odgovoril na zastavljana vprašanja in podal dodatna pojasnila.

Odbor je v skladu s 128. členom Poslovnika državnega zbora glasoval o vseh členih predloga odloka in jih sprejel. Odbor za finance kot matično delovno telo k predlogu odloka ni sprejel amandmajev in zato državnemu zboru predlaga, da predlog odloka o okviru za pripravo proračunov sektorja država za obdobje od 2022 do 2024 sprejme v predloženem besedilu.

Hvala lepa.