Spoštovani predsednik Državnega zbora, spoštovane poslanke, spoštovani poslanci!
Dovolite mi, da vam predstavim Predlog odloka o okviru za pripravo proračunov sektorja države za obdobje 2020-2022 /?/, predvsem v tistem delu, ki se nanaša na leto 2021.
Skladno s 13. členom Zakona o fiskalnem pravilu je zaradi izjemnih okoliščin, ki so nastale zaradi epidemije, Državni zbor 11. maja 2020, 23. septembra 2020 in 18. novembra 2020 sprejel tri spremembe odloka za obdobje 2020-2022. S tem so se zagotovila sredstva za izvajanje ukrepov, povezanih z epidemijo. Ponovna sprememba odloka v delu, ki se nanaša na leto 2021, je potrebna, saj so izjemne okoliščine, povezane z epidemijo, v času od jeseni 2020 bistveno okrepile in poslabšale situacijo in v zvezi s tem tudi finančni vpliv oziroma vpliv na vse javne blagajne. Spremenila se je tudi makroekonomska napoved, zaradi tega učinkov navedenih ukrepov na javne finance v času priprave sprememb proračuna države za leto 2021 ni bilo možno načrtovati; govorim seveda o tako imenovanem drugem valu in o tako imenovanem tretjem valu.
Fiskalna politika je tako še močno pod vplivom epidemije. Pogled za nazaj kaže, da je bil v letu 2020 padec BDP vseeno manjši od pričakovanega in je znašal minus 5.5 % v primerjavi z Evroobmočjem je to boljše za 1,1 odstotno točko. Paketi ukrepov, ki so pomembni vplivali na padec gospodarske rasti, zaradi njih je bil padec manjši, Banka Slovenije ocenjuje, da približno za tretjino, Fiskalni svet ocenjuje za četrtino. UMAR da je bil ta padec zaradi sprejetih ukrepov manjši za 3 % točke, kot bi bil sicer, če ukrepov ne bi bilo. Zaradi teh obsežnih ukrepov je v letu 2020 znašal primanjkljaj minus 8,4 BDP, kar je višje od povprečja Evroobmočja, ki je znašal 7,2 % bruto družbenega proizvoda. Paketi, ki so vplivali na povečanje javnih dolgov v celotnem Evroobmočju, če govorimo o njih, lahko govorimo, da je v Evroobmočju znaša povprečje dolga 98 % bruto družbenega proizvoda, kar je približno za 18 % točk več kot znaša javni dolg v Sloveniji. Na tej podlagi in v teh okoliščinah Vlada predlaga ponovno spremembo veljavnega odloka in sicer se s temi spremembami za leto 2021 zgornja meja izdatkov sektorja države poveča na 25 tisoč 300 milijonov oziroma 25 milijard 300 milijonov, primanjkljaj znaša 8,6 % in po denarnem toku bo dovoljena zgornja meja izdatkov povečana na 14 tisoč 320 milijonov oziroma nekaj več kot 14 milijard za državni proračun, primanjkljaj pa bo znašal 8,6 %. S tem se bo omogočilo nadaljnjo nemoteno financiranje vseh ukrepov določenih v interventnih zakonih.
V zvezi s proračunom naj navedem, da je bilo porabljenih že okoli 800 milijonov, 500 milijonov je bilo že načrtovanih, okoli 260 milijonov pa bomo porabili in preusmerili znotraj EU sredstev. Nekaj bo prihrankov, razliko pa je potrebno še dejansko zagotoviti.
V zvezi s pokojninsko blagajno naj pojasnim, da se predvideni izdatki za pokojnine v vseh prihodnjih letih povečujejo. V letih 2021 se izdatki za pokojnine povečujejo za 5,9 %, nato se v naslednjih letih povečujejo za 2 do 3 %. Stopnje rasti pokojnin so usklajene z bilanco ZPIZ. Do razlik do katerih je bilo včeraj omenjeno, je prišlo zaradi različnih analitičnih evidenc oziroma podpornih dokumentih.
Spoštovani poslanci! Po preteku izjemnih okoliščin je potrebno zagotoviti, da fiskalna politika na srednji rok ne ogrozi okrevanje. S sprejetjem predlaganega odloka bo to omogočeno, zato predlagam, da ga podprete.
Hvala lepa.