Najlepša hvala, predsednik.

Od dne, ko je Državni zbor z 51 glasovi zavrnil vladni Predlog zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma do nove, popravljene različice, ki jo je Vlada poslala ponovno v Državni zbor, ni minil niti en mesec. V tej popravljeni različici resda ni več tega, da bi lahko inšpektorji vstopali v vaše domove brez sodnega naloga, je pa ostalo vse ostalo. Še vedno bi imel predstojnik državnega urada, Urada za preprečevanje pranja denarja, dostop do praktično vseh baz podatkov v državi, pravosodni minister bi lahko določal, koga se bo preiskovalo, koga ne, in zbirala bi se neka neverjetna mega baza podatkov o praktično vsakem državljanu države. Še enkrat poudarjam, da je bitka proti pranju denarja in tudi financiranju terorizma ključna in pomembna, ampak to, da se dajejo eni osebi, in to je direktor Urada za preprečevanje pranja denarja, tako velika, obsežna in neomejena pooblastila, je nekaj, kar ni sprejemljivo za nobeno vlado. Ko pa govorimo o tem, da bi en mesec pred volitvami takšna pooblastila dobil nekdo, ki ga je kadrovala trenutna Vlada, Vlada, ki je zelo aktivno v zadnjih dveh letih podredila praktično vse institucije v državi, je pa nezaslišano. Tako s tega vidika in glede na to, da je Državni zbor takšnemu predlogu zakona že zelo jasno rekel »ne«, poudarjam, z 51 glasovi, predlagamo predlagateljice in predlagatelji opozicije KUL, da se ponovno odloča o tem postopku, in predlagamo, da se takšen zakon, ki nima v resnici nobene veze z implementacijo evropski direktiv ne obravnava po nujnem postopku, ker ni za to nobene potrebe. Če bi Vlada želela dejansko implementirati evropske direktive bi to lahko storila izključno s tem ne pa, da v svoji maniri kot smo že obsežno lahko videli v zadnjem času v zakone vtika potaknjence in rešitve, ki nimajo nobene zveze s samimi cilji in nameni zakonodaje. Tako, da še enkrat proti nujnemu postopku in seveda doda se te organe in urade, ki so seveda ključni za bitko proti pranju denarja ne politizira in da lahko seveda svoje delo opravljajo skladno z cilj in nameni ne pa z željami in interesi ene stranke.