Hvala za besedo, predsedujoči.

Cilja zakona za obrambo drugega tira pred Orbanovo Madžarsko, ki smo ga predlagali v Levici in ki ga danes obravnavamo, sta dva: prvič, da se strateška železniška infrastruktura na odseku drugega tira Koper-Divača ohrani v 100 % lasti Republike Slovenije, in drugič, da se s tem znižajo neposredni in posredni stroški financiranja izgradnje in obratovanja drugega tira. Sprememba tega zakona je nujna. Janševa Vlada je namreč novembra lani sprejela pobudo za sklenitev sporazuma med Slovenijo in Madžarsko, s katerim bo skoraj polovico lastniškega deleža družbe 2TDK prodala vzhodni sosedi pod vodstvom fašistoidnega diktatorja Viktorja Orbana. Družba je zadolžena za izgradnjo in kasnejše gospodarjenje z drugim tirom, s prodajo pa bo prišla v kremplje Janševega dobrega prijatelja in tako rekoč poslovnega partnerja vladajoče stranke SDS. Vladajoča koalicija je pobudo za sklenitev sporazuma na Odboru za zunanjo politiko seveda potrdila, pogajanja z Madžarsko pa so v polnem teku. Prodajo lahko preprečimo samo še s spremembo zakona, ki bo onemogočila vstop tujih držav v lastniško strukturo 2 TDK. Nekaj podobnega smo v Levici predlagali že ob prvotnem sprejemanju zakona po vlado Mira Cerarja. Nismo bili uslišani, čeprav je bilo že takoj jasno, da se hoče z izgradnjo drugega tira okoristiti prav Madžarska. Celoten argument za privatizacijo drugega tira od samega začetka sloni na premisi, da je izgradnja predraga, zato je Slovenija menda ne zmore sama. Prodaja lastniškega deleža od 2TDK pa bi celoten projekt pocenila. Nič od tega dvojega ne drži. Če začnemo pri domnevi, da je drugi tir za Slovenijo predraga investicija. Po prvotnih ocenah naj bi izgradnja stala slabe 1,2 milijardi evrov. No, v času od sprejemanja zakona do danes se je vrednost projekta znižala za skoraj 200 milijonov evrov oziroma ravno toliko kolikor je predviden madžarski vložek. Viktor Orban je že novembra 2018 enostransko odstopil od pogajanj za udeležbo Madžarske pri izgradnji drugega tira potem ko je vlada umaknila oznake tajnosti iz pogajalskih dokumentov. Iz teh dokumentov je postalo razvidno, da si je Madžarska obetala skoraj 3 % donosnost na vloženi kapital in 43 milijonov evrov v javnih naročilih povezanih z izgradnjo. Po enostranskem odstopu Madžarske je takratna ministrica za infrastrukturo izjavila, da Orban pod takšnimi pogoji kot jih je zahtevala Madžarska v svojo državo nikoli nebi spustil tujega investitorja in da bi bil strošek gradnje drugega tira skupaj z Madžarsko, citiram, »nekaj sto milijonov dražji, kot če ga bomo gradili sami«. In ga lahko. Drugi tir lahko zgradimo sami. Denarja imamo dovolj, zagotovljen je bil že pod prejšnjo vlado. Teh proračunskih postavk vlada Janeza Janše ni nikoli spreminjala. Celo, če sredstev v proračunih ne bi bilo zagotovljenih, državi nasploh denarja ne manjka, le Vlada Janeza Janše ga meče skozi okno. Samo do leta 2026 namerava za Natovo orožje, ki ga Slovenija ne potrebuje, zapraviti 780 milijonov evrov. Za primerjavo je madžarski vložek v izgradnjo drugega tira, se pravi denar, ki ga Slovenija domnevno nima, težak zgolj 200 milijonov evrov oziroma manj kot polovica tega, kar nameravata Janša in Tonin v prihodnih letih zapraviti zgolj za oklepnike. V Sloveniji torej sredstev za izgradnjo drugega tira niti ne primanjkuje, niti se ji prodaja ne izplača, saj bi se končna cena projekta podražila. Je pa toliko bolj rentabilna za Orbanovo Madžarsko. Pobuda za sklenitev sporazuma predvideva 3 % donosnost za vložen madžarski kapital, poleg tega bo Madžarska dobila še 30 tisoč kvadratnih metrov površin na območju koprskega pristanišča, če bo treba tudi znotraj koncesijskega območja. Ob predpostavki, da bi bila donosnost na vloženi kapital v času trajanja koncesijskega obdobje zgolj 0,8 % bi Slovenija Madžarski poleg vračila prvotnega vložka 200 milijonov evrov izplačala še 53 milijonov evrov dividend, če bi bila donosnost 2 % bi poleg 200 milijonov vložka plačala še 115 milijonov evrov, a predvidena je še višja, kar 3 % donosnost. Za povrh vsega ta ista vlada, ki je Orbanovi Madžarski pod tako ugodnih pogojih prodaja slovensko infrastrukturo, zavrača cenovno ugodnejše financiranje, ki ga bi lahko dobila iz nacionalnega načrta za okrevanje. In to počne z izgovorom, da se trenutno na mednarodnih finančnih trgih lahko zadolžuje še bistveno ceneje, kar po negativnih obrestnih merah. Prodaja skoraj polovice drugega tira Madžarski je za Slovenijo torej nesmiselna in je nesmiselna tako v finančnem kot v političnem in strateškem smislu. A kar je nesmiselno, celo škodljivo za Slovenijo ni nujno škodljivo in nesmiselno tudi za vladajočo SDS. Absurdno je, da je SDS leta 2017 goreče nasprotovala sprejemu zakona o izgradnji, upravljanju in gospodarjenju z drugim tirom železniške proge Divača-Koper. Rušila ga je celo na referendumu.: Danes, danes sama ta zakon z velikim veseljem izvaja. Šla je celo tako daleč, da je madžarsko potegnila nazaj v pogajanja o prodaji več kot leto dni zatem, ko je madžarska od njih že odstopila. Po tem, ko so vsa sredstva za izgradnjo že zagotovljena v proračunih in po tem, ko se je samo v zadnjih dveh letih vrednost projekta znižala za skoraj 200 milijonov evrov. Ne moremo se znebiti občutka, da pri celi zgodbi ne gre toliko za posel med Madžarsko in Slovenijo kot za vezano trgovino in lobistične posle med trenutno slovensko in madžarsko vladajočo stranko oziroma z njimi povezanimi podjetji. Ni prvič v naši zgodovini, da se skrajna desnica požvižga na usodo države in njenih prebivalcev, ker bolj od suverenosti, demokracije in razvoja diši narodna izdaja in korupcija, ki gre z njo, in ja, prodaja drugega tira meji na narodno izdajalstvo. Ta sodba je morda res težka, a je tudi resnična. Prvič zato, ker je denarja za izgradnjo v državnem proračunu zagotovila že prejšnja Vlada dovolj, proračunske postavke za izgradnjo drugega tira pa se tudi pod to Vlado z nobenim rebalansom niso spreminjale.

Drugič zato, ker Slovenija drugi tir sama brez madžarske udeležbe lahko zgradi ceneje, saj so pogoji zadolževanja na mednarodnih trgih ugodnejši od pogojev pod katerimi bi v lastniško strukturo 2TDK vstopila madžarska. Spomnimo, Državni zbor je pred letom in pol sprejel celo poseben zakon o državni poroštvi za drugi tir.

In še tretjič. Preprosto zato, ker prodaja strateške infrastrukture drugim državam pomeni tudi prodajo dela suverenosti. Predlog zakona, ki ga predlagamo v Levici, je še zadnji način, da se prepreči škodljiva Janševa prodaja drugega tira Viktorju Orbanu, da se zavaruje temeljno infrastrukturno suverenost Slovenije in interese njenih državljanov.

Hvala.