Predsedujoči, kolegice in kolegi. Danes obravnavamo predlog novele zakona o izgradnji, upravljanju in gospodarjenju z drugim tirom železniške prog Divača-Koper. Novela, ki jo podpiramo stranke prave opozicije je odziv na sprejeto pobudo Vlade Republike Slovenije o sklenitvi sporazuma med Republiko Slovenijo in Madžarsko o sodelovanju pri izgradnji drugega tira. Predlagatelji predlagamo črtanje vsebine členov, ki dajejo pravno podlago za vstop tujih družbenikov v lastniško strukturo projektnega podjetja 2TDK. V poslanski skupin LMŠ smo prepričani, da Slovenija pri gradnji drugega tira ne potrebuje pomoči ne Madžarske ne katerekoli druge zaledne države. Želimo poudariti naslednje. Kljub temu, da trenutna pravna ureditev sicer dopušča tovrstno participacij tujih držav, so okoliščine danes bistveno drugačne kot so bile februarja leta 2018, ko se je prvič govorilo o sodelovanju Madžarske pri izgradnji drugega tira. V času prejšnje vlade, torej Vlade Marjana Šarca so bile med avgustom 2018 in decembrom 2019 izvedene aktivnosti, ki so pripeljale do zaprtja finančne konstrukcije projekta izgradnje železniške proge Divača-Koper in to brez sodelovanja zalednih držav. Ponavljam, sredstva za izgradnjo so zagotovljena. Vlada s svojo namero, da z Madžarsko sklene tako imenovan sporazum pri izgradnji in gospodarjenju z drugim tirom med drugim utemeljuje s tem, da naj bi to pomenilo manjšo obremenitev slovenskih davkoplačevalcev. Slednje bi bilo dobrodošlo, sploh v časih prihajajočega deficita in manjše gospodarske rasti zaradi posledic epidemije, a so takšna pričakovanja daleč od realnosti. Finančni vložek Madžarske bo potrebno ne samo vrniti, pač pa ga bomo tudi bistveno preplačali. Bi pa si tovrstnih preudarnih odločitev in treznih argumentov, govorim seveda o navidezni skrbi Vlade za slovenske davkoplačevalce želeli slišati recimo pri pripravi Zakona o investicijah v Slovensko vojsko, kjer finančne posledice za več kot trikrat presegajo vrednost vložka Madžarske v drugi tir. Investicija bi bila ob pogojih, kot so zapisani v pobudi v sodelovanju z Republiko Slovenijo bistveno dražja, kot bo v primeru lastnega financiranja tudi na račun dodatnega zadolževanja, saj se, če povzamem besede finančnega ministra, Slovenija zadolžuje celo po negativni obrestni meri. V primeru vstopa Madžarske bi torej šlo za zelo drago posojilo. Poleg povrnitve osnovnega finančnega vložka bo Madžarska upravičena do soudeležbe pri dobičku. Govorimo o letnem donosu v višin do 3 % osnovnega kapitala družbe. V celotni koncesijski dobi bi madžarska soudeležba pri dobičku znašala 270 milijonov evrov, posledično bi se za ta znesek podražil projekt izgradnje drugega tira in na to opozarjamo v LMŠ. Kakšen je drugi razlog, s katerim Vlada opravičuje madžarsko participacijo? Strateško in logistično sodelovanje naj bi zagotavljalo visoko stopnjo povpraševanja po železniških, pristaniških in logističnih storitvah. Zakaj, kako, koliko, na kakšnih predpostavkah? Tega seveda vladni dokument ne vsebuje. Ne vsebuje zato, ker logističnih tokov ne kroji država, temveč podjetja, ki povpraševanje po logističnih storitvah prilagajajo hitrosti, učinkovitosti in pa seveda ceni. Dejstvo je, da bi nas takšno partnerstvo s katerokoli zaledno državo postavilo v odvisen položaj do tuje države, ki bi pridobila vpliv nad našo strateško infrastrukturo. Tu ne gre za nič drugega kot za poceni razprodajo naše države, čemur v LMŠ ostro nasprotujemo. Vprašajmo se, ali bi Madžarska, če bi bila situacija obratna, na svojem ozemlju pristala na takšne pogoje. Zato v Poslanski skupini LMŠ apeliramo na pristojne vladne odločevalce, naj projekt drugega tira, za katerega ima Republika Slovenija zagotovljene vse potrebne finančne vire za izgradnjo, ne postane talec apetitov, ki niso v nacionalnem interesu Republike Slovenije. Seveda bomo danes glasovali za novelo zakona in s tem za ohranitev geostrateškega interesa Slovenije.