Najlepša hvala, predsednik.

Lep pozdrav vsem!

Zgodba drugega tira je stvar, ki se vleče skoraj dve desetletji. Zgodba, ki je na nek način dobila svojevrsten epilog leta 2017, ko je v času Cerarjeve Vlade bila sprejeta odločitev, da se ta drugi tir dejansko izgradi. Je pa to odločitev spremljal tudi rahel problem, in to je, da je v Zakonu o izgradnji, upravljanju in gospodarjenju z drugim tirom bila vnesena tudi določba, ki omogoča vstop tujih držav v lastniško strukturo podjetja 2TDK, ki upravlja z drugim tirom, in na tak način tudi določen nad našo, slovensko železniško infrastrukturo. Takrat je bila ta možnost vpeljana, drugi tir bi, če bi se ta zakon izvajal v celoti, lahko postal edini del slovenske železniške infrastrukture, ki bi bil v solastništvu neke tuje države. Takrat so se tudi začela pogajanja z Madžarsko za vstop v 2TDK, do nastopa prejšnje Vlade, Vlade Marjana Šarca, ko se je takratna infrastrukturna ministrica odločila, da se to stvar da narediti drugače, da se finančno konstrukcijo da zapreti brez vstopa tujega kapitala. In tako je bilo potem tudi na koncu sprejeto, potrjeno v poroštvenem zakonu za izgradnjo drugega tira, in vsi smo mislili, da je na tej točki ta stvar končana. Ampak to ni bilo tako. Prišlo je do menjave Vlade. 3. marca 2020 je mandat za sestavo nove Vlade dobil prijatelj madžarskega predsednika vlade Viktorja Orbana Janez Janša in manj kot mesec po prisegi Vlade so se že začeli indici o tem, da se bodo pogajanja z Madžarsko ponovno začela in da je resno ponovno v igri scenarij po katerim bi tuje države vstopale v lastniško strukturo podjetja 2TDK. To, če pogledamo kaj je vsebina te pobude je, seveda, čista norost in nesmisel. Poleg tega, da bi za vložek 200 milijonov, ki bi ga ta tuja država prinesla bi seveda 2 TDK moralo odplačevati ta vložek v času sklenjene pogodbe, seveda, tudi del dobička. Naj bi zagotavljali logistične posle za madžarska podjetja in, tisto kar je verjetno ključno pri celotni zgodbi, najmanj 30 tisoč kvadratnih metrov kapacitet znotraj državnega prostorskega načrta za pristanišče z možnostjo celo znotraj koncesijskega območja Luke Koper. Tisti, ki se ukvarjajo z logistiko in se spoznajo na logistiko, bom rekel, skorajda enoglasno opozarjajo na to, da je to ključna nevarnost pri tovrstnem vstopu neke tuje države v 2TDK in seveda tudi za širitev Luke Koper. Gre za vprašanje nacionalnih interesov, če želite. Gre za vprašanje tega na kakšen način bo tudi po tej epidemiji okrevalo slovensko gospodarstvo. To so kapacitete, ki jih potrebuje Luka Koper, zaenkrat še slovensko pristanišče, kapacitete, ki omogočajo njen razvoj in širitev in se zavezati, da bi v nek dolgoročni najem dali takšno količino prostora znotraj Luke Koper bi bilo seveda nesmiselno, predvsem pa zelo verjetno škodljivo tudi z vidika tega, kako se lahko dalje razvija Luka Koper. Sami veste, tudi posledično celotno slovensko gospodarstvo. Zaradi tega v zakonu predlagamo eno preprosto rešitev, to je to, da se črta možnost vstopa tuje države v podjetje 2TDK. Naj na koncu poudarim, da so razlogi precej jasni. Kot rečeno, finančna konstrukcija je zaprta, sredstva za to in naslednje leto so v proračunih že zagotovljena in vlada tudi tega ni spreminjala. Dodatna sredstva EU so tudi še na razpolago, tudi znotraj mehanizma za okrevanje in razvoj. Da je tudi finančna konstrukcija se je zmanjšala za ravno 200 milijonov, se pravi za ta vložek, ki bi ga vložila tuja država, iz 1,2 milijarde na milijardo, in da se je v bistvu če bi bilo potrebno zagotoviti dodatne vire financiranja. Tudi sam predsednik vlade to vztrajno poudarja. So trenutno posojila oziroma tudi obveznice na mednarodnih finančnih trgih cenejša od tovrstne oblike, ki je predlagana. Tako da s tem zakonom predlagamo, da se to možnost izključi in da se tudi prepreči na ta način škoda, ki bi lahko nastala s tovrstnih vstopom. Hvala.