Hvala lepa še enkrat.

Varstvo prebivalstva pred nalezljivimi boleznimi obsega sistem družbenih, skupinskih in posamičnih aktivnosti ter ukrepov za njihovo preprečevanje, obvladovanje, zdravljenje in odstranjevanje njihovih posledic. Vsakdo ima pravico do varstva pred nalezljivimi boleznimi ter hkrati dolžnost varovati svoje zdravje in zdravje drugih pred temi boleznimi. Država pa je dolžna v takšnih primerih zaščititi prebivalstvo na način, da uvede vse potrebne ukrepe in ravno to tudi izvajamo. Karantena je protiepidemični ukrep in jo moramo v tem smislu tudi razumeti. Gre za enega najstarejših in učinkovitih ukrepov za preprečevanje širjenja nalezljivih bolezni. Pojav novih različic virusa SARS-COV2 predstavljajo veliko nevarnost za hitrejše širjenje okužb. Zato je nujno striktno upoštevanje epidemioloških navodil, ko gre za osebe, ki so bile v stiku z okuženo osebo ali prihajajo iz ogroženih območij, da ostanejo v karanteni na domu na način, da niso v stiku z osebami, ki niso člani njihovega gospodinjstva. Novela, ki jo danes obravnavamo tako uvaja karanteno na domu in nadzor nad njenim izvajanjem. Eden od ključnih ciljev je sodobneje opredeliti obveznost posameznikov zaradi zagotavljanja splošnega varstva prebivalstva pred nalezljivimi boleznimi. Zakonska novela tudi določa nujne evidence potrebne za nadzor ter spremljanje ukrepa in določa neizvajanje karantene na domu kot prekršek. Podobne rešitve imajo tudi države v naši soseščini, denimo v Nemčiji so dopolnili Zakon o varovanju in preprečevanju nalezljivih boleznih pri ljudeh, ki opredeljuje zaščitne ukrepe za preprečevanja širjenja COVID-19. Med ukrepi je tudi prepoved izhoda iz stanovanja. Zakon tudi določa, da se posameznike ali ustanove, ki kršijo določila zakona oziroma zaščitne ukrepe, kaznuje z denarno kaznijo. Za določene kršitve zakon celo določa tudi zaporno kazen, na primer za namerno širjenje nalezljive bolezni. Novela zakona z izvajanjem karantene na domu, ki jo danes obravnavamo, pri katerem se oseba, ki je bila v visokem tveganju z okuženo osebo ali prihaja iz območja visokega tveganja za okužbo, osami za čas najdaljše inkubacijske dobe bolezni, tudi zagotavlja, da se nalezljiva bolezen ne širi v delovnem okolju, kar je tudi pomembno za naše gospodarstvo. Predlagane zakonske rešitve bodo prispevale k boljšemu obvladovanju nalezljivih bolezni in s tem k javnemu zdravju prebivalstva Slovenije ter vzdržnosti zdravstvenega sistema. Ob vsem tem, spoštovani, pa tudi danes ne pozabimo na cepljenje, ki bo odločilno pripomoglo, da bomo zopet v polni meri zagnali vsa področja življenja in se vrnili nazaj v prihodnost.

Hvala lepa.