Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci!

Dejstvo je, da so predlagatelji referenduma zbrali kvalificiran kvorum za razpis referenduma. Seveda to je njihova pravica in prav je, da Državni zbor razpiše ta referendum, čeprav mislim, da je ta referendum slab tako za vode kot za ljudi v Sloveniji, ki živimo ob vodah ali pa so kakorkoli povezani z vodami. Namreč zakaj? Zaradi tega, ker je pravzaprav pri zbiranju teh podpisov in pri nagovarjanju podpisnikom te pobude pravzaprav šlo za diametralno nasprotje tistega kar dejansko Zakon o vodah pomeni. Zakon o vodah namreč pomeni čisto preprosto, zakon je zelo kratek, ima dva vsebinska člena, več denarja za vzdrževanje vodotokov in oženje možnosti posegov na priobalna zemljišča. Oženje, to je dejstvo. Zdaj, jaz sem v razpravah, ki sem jih imel od takrat s predlagatelji do danes pravzaprav ugotovil, da gre za eno temeljno nepoznavanje kompleksnega področja predpisov v naši državi. Namreč posege v prostor na priobalnem zemljišču ne ureja Zakon o vodah. Posege v prostor ureja Zakon o urejanju prostora in gradbeni zakon. Tam se določi kje je možno in kaj je možno kje graditi in ne v Zakonu o vodah. In govoriti, da je s spremembo Zakona o vodah lažje poseganje na priobalna zemljišča, pravzaprav izključuje to, to se pravi, nepoznavanje te kompleksne ureditve, da je tukaj še en drug zakon, ki opredeljuje poseganje v prostor. Zakon o vodah zelo določa določene specifične pogoje pri tem možnem poseganju in predpisuje tako imenovano vodno soglasje za te posege. In Zakon o vodah predpisuje po novem, da je potrebno imeti tudi za enostavne objekte vodno soglasje. Doslej tega ni bilo. Doslej je bilo možno posegati na priobalna zemljišča, če je to dopuščal prostorsko-izvedbeni akt za enostavne objekte brez vodnega soglasja. To se pravi, za enostavne objekte se pogoji za poseganje na priobalna zemljišča zaostrujejo ker je ob možnem poseganju zaradi prostorsko izvedbenega akta, če to dopušča, potrebno imeti še vodno soglasje. Doslej tega ni bilo. In če je prostorsko izvedbeni akt dopuščal in marsikje dopušča, recimo v večjih mestih ali krajih po Sloveniji, ki so ob vodah, praktično vsa večja mesta v Sloveniji so ob vodah, tudi gradnja enostavnih objektov in to so lahko državljani naredili brez da bi pridobili vodno soglasje, sedaj pa zahtevamo še vodno soglasje. To se pravi, se pogoj zaostruje. Enako je pri gradnji ostalih objektov. Doslej je bilo možno namreč graditi z oženjem priobalnega pasu tako objekte zasebne in javne rabe, to se pravi, tudi tovarne z nevarnimi snovmi, tudi zasebne vile, tudi bencinske servise, tudi hotele, to je bilo vse do danes možno, za krčenje priobalnega pasu in nekaj prakse imamo s tem. Laško, Prevalje, tovarna Lek in podobno. To so je iz prakse. Sedaj pa ožamo ta nabor iz objektov javne in zasebne rabe samo še na objekte javne rabe. Tako piše v zakonu sedaj, če ga beremo drugače bi bilo fino, da si malo to razčistimo in z interpretacijami pravzaprav. Nima pa ta zakon nobene veze s privatizacijo vode, z omejevanjem dostopa do vode, s krnjenjem pravice do zdrave pitne vode v Sloveniji in to je podlo zavajanje, ki smo ga bili deležni pri zbiranju podpisov in ki je izmaličil ta predlog v njegovo obratno smer, češ da se s tem predlogom liberalizira poseganje na obvodna zemljišča dejansko se pa zaostruje. Jaz verjamem, da bo referendumska kampanja pomagala / nerazumljivo/ te čudne interpretacije zapisanega v tem zakonu verjamem pa, da ga večina teh, ki je zbirala podpise niti prebrala ni.