Predsednik, hvala za besedo. Vsem v dvorani prav lep pozdrav!

Kot že slišano mnogokrat, je komunikacija bistvo človeka. Nezmožnost komuniciranja s preostalim svetom pomeni odrezanost od sveta in s tem prikrajšanost pri udejanjanju mnogih človekovih pravic in svoboščin. Komunikacija s svetom v najširšem smislu je ključno za vključevanje v družbo, je ključna za opolnomočeno in polnovredno življenje. Naglušnost, gluhota, gluhoslepota so specifične invalidnosti, ki jih marsikdo ne jemlje kot takšne, ampak to vendarle so, saj osebe s slušnimi, govornimi in okvarami in primanjkljaji v vsakodnevnem življenju trčijo na mnogo ovir.

Znakovni jezik in jezik gluhoslepih sta pravzaprav materna jezika oseb, ki jih pestijo slušno-govorne težave. Sta osnovna in edina jezika za stik z zunanjim svetom. Priznanje in pravica do svobodne rabe na vseh področjih življenja, ter možnosti za razvoj teh jezikov so tako popolnoma utemeljene, ustavne predpostavke, na katerih je pričakovati, da se bo v prihodnosti gradil mozaik boljših možnosti in priložnosti za ljudi, ki zaradi slušno govornih hib danes še ne uživajo enakovredne pozicije slišečim.

Danes formalno pravno zaključujemo s spremembo najvišjega pravnega akta Republike Slovenije. Ustava tako z današnjim dnem dobiva nov člen, s katerim dobivajo slovenski, italijanskih in madžarski znakovni jezik, ter jezik gluho slepih svoje mesto, ter možnost za nadaljnjo skrb in razvoj. Besedilo, ki smo ga potrdili na 75. redni seji Državnega zbora je dobilo več kot potrebno večino.

V Poslanski skupini Desus bomo tudi danes prispevali naše glasove za sprejem odloka, ki bo omogočil veljavnost besedila novega 62.a člena naše Ustave.