Hvala za besedo.

Spoštovani predsedujoči, spoštovane poslanke in poslanci!

Danes smo v Državnem zboru priča pomembnemu trenutku, saj smo poslanke in poslanci prisluhnili tistim, ki nas ne slišijo. V Poslanski skupini SMC smo zadovoljni in ponosni, da smo enotno sledili pričakovanju gluhih in naglušnih ter gluho slepih se poenotili in z dopolnitvijo Ustave Republike Slovenije z 62.a členom zagotovili svobodno uporabo in razvoj slovenskega znakovnega jezika in jezika gluho slepih na območjih občin, kjer sta uradna jezika italijanščina ali madžarščina pa tudi italijanskega ali madžarskega znakovnega jezika. Slovenski znakovni jezik in jezik gluho slepih sta materna avtohtona jezika teh skupin v Sloveniji. Uvrščata se med jezika manjšin v Sloveniji do sedaj pa še nista uživala ustavnega varstva. Osebe z okvaro sluha so se namreč vrsto let prizadevale za enakovredno družbeno obravnavo in ustavno priznanje slovenskega znakovnega jezika to se bo danes tudi zgodilo. Čeprav Ustava Republike Slovenije med človekove pravice in temeljne svoboščine med drugim uvršča tudi svobodo izražanja, volilno pravico, izobrazbo in šolanje, pravico do uporabe svojega maternega jezika in pisave in tako dalje. Sporazumevanje in jezik ter pravica do njune uporabe sta bistvena za socialno vključevanje in uveljavljanje temeljnih človekovih pravic. Danes tako sledimo plemenitemu cilju, da se na ustavni ravni gluhim uporabnikom slovenskega znakovnega jezika in gluho slepim uporabnikom taktilnega znakovnega jezika zagotovi ustavno pravne podlage za ustrezne ukrepe, s katerimi jim bo dejansko omogočeno polno uveljavljanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ki jih določa tudi konvencija Združenih narodov o pravicah invalidov. Slovenski znakovni jezik vse do tega trenutka še vedno ni bil enakovreden slovenskemu jeziku, saj prevladuje izrazito nepoznavanje in neznanje v javnosti. Tako so gluhi otroci danes v izobraževanju izrazito prikrajšani. Učijo se v jeziku, ki v resnici ni njihov materni jezik. Osebe z okvaro sluha si kot svoj avtohtoni jezik uporabljajo slovenski znakovni jezik se tako soočajo z številnimi ovirami na področju izobraževanja, zaposlovanja, uveljavljanja državljanskih pravic, političnih in kulturnih pravic. Od tega trenutka bo drugače, bolje za vse gluhe, naglušne in gluho slepe. V Poslanski skupini Stranke modernega centra podpiramo zapis slovenskega znakovnega jezika v Ustavo, saj menimo, da je skrajni čas, da slovenski znakovni jezik postane prepoznan kot ustrezno varovana ustavna materija. In še enkrat več, čas je, da gluhim, naglušnim in gluho slepim prisluhnemo v njihovem jeziku.

Hvala.