Predsedujoči, spoštovani poslanke, poslanci!

O kandidatu za ministra za pravosodje Marjanu Dikaučiču ni veliko znanega. To smo praktično povedali že danes vsi predstavniki strank iz tega parlamenta. Brez političnih izkušenj in brez večjih strokovnih referenc se je odzval na povabilo predlagatelja. Tudi predstavitev, ki smo jo prejeli, je tako splošna, da bi jo lahko uporabili za večino kandidatov za katerokoli ministrstvo. In ker je kandidat neznanka se moramo najprej vprašati kakšnega kandidata je iskal predlagatelj, to je predsednik Vlade.

Vsekakor predsednik Vlade ni želel kandidata, ki bi bil podoben dosedanji ministrici za pravosodje. Vsaj ne v tisti točki, ko je ta izrazila dvom in nasprotovanje odločitvam Vlade, ki jo suvereno in brez ugovorov vodi Ivan Janez Janša. Torej on potrebuje kandidata, ki bo poslušal in izvajal ukaze predsednika te vlade. Takšni ministri so že v vladi in tako tudi odlično delujejo. Da bo temu res tako je kandidat pokazal že na zaslišanju na Odboru za pravosodje, saj ni želel odgovoriti niti komentirati evidentno o spornih odločitvah vlade, ko je ta razveljavila razpis za imenovanje delegiranih evropskih tožilcev. Hladnokrvno je dobesedno zavračal pozive, da se glede tega opredeli in nedvomno je odlično opravil svojo prvo vlogo, ki mu je bila naložena in s tem zaupana. In da prevzameš ministrstvo v Janševi vladi slabo leto pred koncem mandata pod predpostavko, da manjšinska vlada predčasno ne razpade moraš imeti pa zelo močen motiv. Ali biti že vajen takih prehodnih funkcij in ko so v SMC-ju ob pomoči SDS iskali novega kandidata za pravosodnega ministra, so se vedno verjetno tudi spraševali kje najti nekoga, ki bo slabo leto opravljal to funkcijo, saj je dovolj le, da posodi ime, odločitve so namreč že sprejete. Pa se je verjetno nekdo spomnil, da pozna nekoga, ki je že bil direktor več podjetjem, ki so bila ustanovljena, če bo kdaj potreba po njihovem delovanju pa se ni spraševal kandidat ali je to prav ali ne in tako smo prišli do kandidata za ministra za pravosodje torej do formalno za ministra za vodjo formalnega resorja, ki naj bi poskrbel za čim boljše delovanje pravosodja v Republiki Sloveniji. A žal je njegova dosedanja poklicna pot predvsem iskanje bližnjic mimo zakonodaje, bližnjic mimo zakonodaje kandidata za pravosodnega ministra Republike Slovenije.

O čem govorim? Nekaj podatkov o njegovem dosedanjem delu je pricurljalo v javnost in spletni portal necenzurirano je tako širšo javnost obvestil in poročal o podjetniških izkušnjah kandidata in kandidat za pravosodnega ministra RS (Republike Slovenije) Dikaučič je bil vpleten v najmanj dve zgodbi, v katerih so podjetja pristala v rokah slamnatih lastnikov. Med letoma 2012 in 2017 je bil direktor podjetja SCL, ki je v tem času oddajalo prazne bilance. Uradno je bilo to podjetje brez premoženja, kapitala in tudi prihodkov. Ko je Dikaučič (kandidat) odštel s položaja direktorja ga je zamenjala državljanka Ukrajine, lastnik pa je postal brezdomec iz Maribora. To so reference kandidata za pravosodnega ministra Republike Slovenije. Danes je podjetje SCL brez bančnega računa in ima za več tisoč evrov neporavnanih davčnih obveznosti do države, katere minister bi rad gospod Dikaučič postal.

Tukaj gre očitno za primer slamnatega podjetja, ki ga vodi kandidat za ministra za pravosodje. Kaj pa so slamnata podjetja? Nihče ne ustanavlja podjetja brez razloga slamnatih podjetji ali z / nerazumljivo/ se najpogosteje pere denar, ki izvira iz zlorabe položaja v gospodarstvu. Z njimi pa se izvaja tudi marsikatera davčna utaja ali pa tudi prevara. Slamnata podjetja, za katere je značilno, da nimajo nikakršnega premoženja in ne opravljajo nobene dejavnosti se lahko ustanovijo z namenom fiktivnih poslov, s katerimi se drugim podjetjem zniža davčna osnova. Slamnato podjetje pač izda račun za 100 tisoč evrov podjetju X, ki si s tem zniža davčno osnovo in izogne plačilu davka in slamnato podjetje, potem izgine oziroma prihodka ne prijavi, saj ga v resnici vrne podjetju X, ki je po navadi njegov pravi lastnik. V primeru pranja denarja je pač proces obraten. Ne vemo ali je slamnato podjetje, ki ga je vodil kandidat Marjan Dikaučič tako delovalo vemo pa zakaj se takšna podjetja ustanavljajo. A s tem ni konec uspeha kandidata za ministra na poslovnem področju. Ponovno navajam podatke iz portala necenzurirano.si. Med letom 2013 in 2016 je kandidat Dikaučič vodil tudi družinsko podjetje Prevozi Žižek iz Črenšovcev. V istem času so njegovi lastniki odprli novo podjetje, ki je prevzelo večino poslov od starega. Kmalu za tem, ko je Dikaučič odštel s položaja direktorja je podjetje Prevozi Žižek zašlo v težave in končalo v stečaju. Več 10 upnikov je prijavilo za okoli milijon 300 tisoč evrov terjatev med njimi tudi Furs, ki so mu Prevozi Žižek ostali dolžni več kot 200 tisoč evrov, ostali so dolžni tej državi, katere minister želi postati Marjan Dikaučič. Iz tega sicer ne moremo sklepati, da je kandidat za ministra neposredni krivec za stečaj očitno pa je pripravil primerne pogoje za stečaj, podjetja o katerem sem govoril. Do sedaj smo mislili, da je kandidat za ministra le strokovnjak za stečajne postopke sedaj pa vidimo, da je tudi strokovnjak za pred stečajne postopke torej kako pripraviti podjetje, da bo zrinil v stečaj pred tem pa k novoustanovljenemu podjetju praviti dosedanje stranke. Vsak stečaj pa pomeni oškodovanje upnikov in večinoma in vseh primerih delavcev in delavk in pa blaga in Republike Slovenije državnih, iz katere se praktično financirajo dejavnosti države, katere zakonodajni organ smo mi, ampak to še ni vse. Iz javno dostopnih podatkov je razvidno, da je prejšnji ponedeljek kandidat za ministra za pravosodje izstopil iz lastništva podjetja Legalius, ki ima že več kot leto dni blokiran račun še vedno pa je naveden kot direktor podjetja Trius, ki je prav tako v finančnih težavah in pri katerem se je blokada računa sprostila šele konec maja. Mogoče gre za naključje vsekakor pa ni dobra referenca za kandidata dosedanje in seveda tudi njegovo bodoče delo. Zakaj torej želi Janez Janša takšnega ministra za pravosodje, ki ima izkušnje predvsem s hojo po mejah dovoljenega? Kot smo videli v tem mandatu, se vrstijo stalni politični pritiski na pravosodne organe, pa naj gre za državne tožilce, sodnike, odvetnike, Ustavno sodišče. Karkoli odloča, kdorkoli odloča ali deluje v posamezni konkretni zadevi v nasprotju s pričakovanji Vlade, postane tarča napadov. Zato ta Vlada potrebuje nekoga, ki bo stopil na stran močnejšega, bi vsaj molčal če že ne aktivno pomagal pri rušenju pravosodnih inštitucij. A prav situacija, ki je politična in družbena kriza, gospodarska pa šele prihaja, bi zahtevala avtonomnega, odločnega ministra za pravosodje, ki bi znal prisluhniti vsem udeležencem kompleksnega pravosodnega sistema, a takega kandidata ta Vlada ne potrebuje. Potrebuje poslušnega, brezbarvnega, anonimnega ministra, brez potrebne avtoritete in jasno, brez lastnega mnenja. Iz vsega do sedaj opisanega je jasno, da bo kandidat za ministra za pravosodje opravil posel za Vlado Janeza Janše. Kakšen posel? Vodenje slamnega ministrstva. Iz tega s slamnimi podjetji že ima izkušnje. Verjetno bo samo slamnati minister dobival ministrsko plačo, vse drugo bodo pripravili drugi in tako do konca mandata.

Na nas je, da nadomestek ministra danes zavrnemo, zato bomo v Levici glasovali proti predlaganemu kandidatu.

Hvala.