Spoštovani kolegice in kolegi!

Na tem mestu bi moral pozdraviti tudi predstavnika Vlade, predvsem predsednika Vlade, ki bi podprl kandidata za ministra, pa ga na žalost ne morem in težko. In težko je razpravljati in predvsem odločati o nekom, ki ga je predsednik Vlade predstavil samo v treh stavkih, brez življenjepisa, referenc, izkušenj, tudi na seji Odbora za pravosodje ni bilo nič drugače. Bila je priložnost in pričakovanja, da bo predsednik Vlade predstavil kandidata za pravosodnega ministra danes na tej seji kjer odločamo o kandidatu, pa ni tega spoštovanja do tega Državnega zbora. Pa, da ne bo pomote, mi nimamo težav s tem, da je kandidat mlad, ni težava kandidatova anonimnost, ni težava, da kandidat ni profesor, da ni pravna eminenca, da nima naziva. Težava je, da o njem in njegovem delu ne vemo nič oziroma bore malo. Težava je, da nima nobenih primernih izkušenj za to funkcijo. Njegova stališča, mnenja nam niso poznana, ni jih predstavil le on, ne predsednik Vlade. Nismo izvedeli kje je gospod zaposlen, kakšna je bila njegova vloga pri slamnatih podjetjih in še nekaterih drugih osmih. Kakšna so njegova stališča do že sprejetih zakonov, drugih aktov Vlade, tiste Vlade, kater minister bo.

Pričakovali smo, da ima stališča do tega, kar je sprejela Vlada, ampak namesto njega ima zelo jasna stališča v pravosodju njegov bodoči šef, predsednik Vlade Janez Janša. A njegov pogled na pravosodje je diametralno nasproten od našega pogleda. V LMŠ verjamemo v pravno državo, v pravna pravila, ki zagotavljajo omejitev in nadzor oblasti ter spoštovanje človekovih pravic in svoboščin ter v družbi vzpostavljajo red, predvidljivost, zato v LMŠ od ministra za pravosodje vsekakor, vsekakor bi pričakovali dokončno in načelno držo do vprašanj, ki so za pravosodni sistem in družbo ključnega pomena. Še zlasti to pričakujemo od članov vlade, ki jo njen predsednik praviloma, a prepogosto vodi v nasprotju z načelom pravne države. Pa te pokončne drže in jasnih stališč pri kandidatu ni bilo zaznati. In to je strašljivo. Strašljivo je, da je za večino v tem Državnem zboru vse to sprejemljivo. Da poslank in poslancev vladne koalicije in njenih podpornikov v tej dvorani niti ni več sram, da je ta vlada raven pričakovanj političnih standardov in kulture spustila tako nizko, da nižje več ne gre. Tega niti ne skrivate več. Predsednik Vlade ne pride predstaviti svojega kandidata. Prijavite izredno malo časa za razpravo. Življenjepisa ni. Ampak on je pravi kandidat in dali mu boste glas. Zelo slabo sporočilo s tem dajete ljudem, in pa seveda tudi Evropi.

V LMŠ se nam zdi nedopustno že sama možnost, da bi nekdo, ki je takšna neznanka, lahko postal minister. Minister, ki to niti ne bo, kajti dejanski minister, če ga boste potrdili, bo danes postal predsednik Vlade. A tak je pogled LMŠ-ja. V vzporednem svetu, svetu predsednika Vlade, je pogled povsem drugačen. Marjan Dikaučič je pravzaprav idealen kandidat in bo idealen minister, če bo danes seveda potrjen. Sodeč po uprizoritvi na nedavnem zaslišanju se namreč idealno staplja s pričakovanji predsednika Vlade. Ima vse, kar prvi v Vladi od podrejenih pričakuje. Ima tudi vse, česar si pravosodje in država ne zaslužita. In to sta ubogljivost in upogljivost. Hkrati pa nima tistega, kar bi predsednika Vlade najbolj motilo. Nima mnenja. A to, da bi kandidat imel mnenje ter stališče do vladnih odločitev, niti ni bilo nikoli mišljeno. Od njega se namreč pričakuje natanko nič. Zato je tako rekoč idealna najdba, Vlada bo bogatejša za novega slamnatega ministra.

Poglejmo zgolj nekaj drobcev, skorajšnji prvi človek pravosodnega ministra o pravni državi zmore zgolj definicijo in nekaj zelo osnovnih teorij, ki pri njem glede na votlost povedanega zveni kot floskula. O najbolj aktualnem vprašanju, torej o izbiri dveh evropskih delegiranih tožilcev in vladni uzurpaciji postopka, se ne želi izreči. Češ da ni pristojen, pa da bi utegnil slediti sodni postopek in podobno. Sprenevedanje je to, zavesten beg skorajšnjega ministra od prevzemanja odgovornosti. Pazite, govorimo o ministru, pravosodnem. Privolil je, da bo prazen, ubogljiv in upogljiv. Pač idealen bo. Kajti če sledimo njegovi logiki, potem na sejah Vlade in tudi sicer sploh ne bo odločal. Ne bo odločal o ničemer. Vsaka odločitev je namreč lahko predmet sodnih postopkov. On pa, spomnimo, želi biti nepristranski. In kot tak je res idealen, ker bo, kot kaže, zgolj slamnati mož, ki bo zapolnil prazno ministrsko mesto v slamnati Vladi. Idealen za predsednika Vlade, porazno za pravno državo in ljudi.

Če sodimo po dogajanju na Odboru za pravosodje, si kandidat sodelovanja Slovenije v evropskem javnem tožilstvu sploh ne želi, kot si ga bržkone ne želi niti predsednik Vlade. Evropsko javno tožilstvo bo namreč kot nadnacionalno tožilstvo preiskovalo in preganjalo goljufije, ki vplivajo na finančne interese Evropske unije, tudi na evropska sredstva, ki jih bo dobila Slovenija, govorimo o goljufijah, povezanih z DDV-jem, pa pranju denarja, aktivni in pasivni korupciji, poneverbah, če jih naštejem samo nekaj. In to naj bi bil novi minister, minister za pravosodje. Po mnenju LMŠ ne samo, da ne more biti, ampak ne sme biti. Ker kandidat ni neoporečen, prej nasprotno; ker ni branik zakonitosti, prej zagovornik mejnosti; ker ni transparenten, prej utajevalec dejstev; ker ne obeta krepitve pravne države, pač pa njen stečaj. Če bo izvoljen, bo novi minister za pravosodje postal Janez Janša.

Hvala lepa.