Govor

Aljaž Kovačič

Hvala za besedo, predsedujoča.

Spoštovani kolegice in kolegi!

Predlog zakona odpravlja novo ureditev glede izkazovanja zadostnih sredstev za preživljanje za tuje študente, ki je pričela veljati z novelo zakona o tujcih, sprejela letos spomladi, kateri smo v Listi Marjana Šarca nasprotovali. Slednja je precej zaostrila pogoje za bivanje za tuje študente, ki želijo študirati na eni izmed slovenskih visokošolskih zavodov. Vsako dodatno neutemeljeno zaostrovanje pogojev, ki mladim otežuje dostop do: izobraževanja in so ovira za uspešno internacionalizacijo visokega šolstva, je v nasprotju z več sprejetimi zakoni in državnimi dokumenti na področju šolstva. Eden izmed ključnih dokumentov, ki jih je bilo potrebno upoštevati, je strategija internaturalizacije slovenskega visokega šolstva. Ne glede na to, da ta nosi datum 2016-2020. Izkušnje dokazujejo, da tudi študentje na slovenski visokošolski zavodi dvigujejo raznolikost in kakovost izvajanja študijskih programov. Ministrstvo za notranje zadeve še vedno ni izkazalo, da so tuji študentje z vidika socialnih transferjev / nerazumljivo/ državi, zaradi česar bi bila zahteva po izkazu zadostnih sredstev za čas študija upravičeno. Ministrstvo z a notranje zadeve se je pri implementaciji spremembe sklicuje na direktivo, ki jo je sprememba Zakona o tujcih tako prenesla v nacionalno zakonodajo, a ta od nacionalnih državnih zahtevah tovrstnega izkazovanja zadostnih sredstev, temveč vprašanje zagotovitve zadostnih sredstev za preživljanje v času študija popolnoma prenaša na države članice. Te se lahko skladno z direktivo iz 11. člena odločijo tudi, da prosilcev začasno dovoljenje za prebivanje za namene študija ni potrebno izkazovati zadostnih sredstev za prebivanje. Vladna novela Zakona o tujcih postavlja visoke zahteve za študente iz tretjih držav, s tem pa onemogoča nadaljevanje študija številnim, ki že študirajo v Sloveniji, novim študentom pa preprečuje vpis na slovenske univerze. Ustavlja se ne le razlika med študenti iz Evropske unije in tistimi, ki prihajajo iz tretjih držav, pač pa tudi med socialno šibkimi in premožnejšimi.