Hvala za besedo, predsedujoči.

V zadnjem letu in pol ne zamudim priložnosti, da ne bi izpostavil, kako je slovenski javni zdravstveni sistem v krizi, in da kriza slovenskega javnega zdravstvenega sistema ni povezana zgolj z epidemijo Covid-19, ampak je nekaj, kar se po malem kotali in stopnjuje že zadnja 3 desetletja. Vlaganja v javno zdravstvo namreč nikoli niso bila zares na vrhu prioritet političnega razreda. To lahko vidimo tudi v številkah. Razvite države, s katerimi se radi primerjajo, iz javnih sredstev namenjajo 7,2 % BDP v povprečju za vlaganja v zdravstveni sistem, v Sloveniji je ta številka zgolj 5,9 %. Prevedeno v evre, pogovarjamo se med 500 in 600 milijoni zaostanka, kolikor Slovenija caplja pri letnih vlaganjih za krepitev zdravstvenega sistema iz svojih proračunskih virov. Ta številka, ker je podana skozi odstotek BDP, ni povezana z gospodarsko močjo posamezne države, povezana je s politično prioriteto. Stanje bolnišnic je zato dobro znano. Imamo okna, ki ne tesnijo, imamo hodnike, v katerih postelj sploh ni mogoče obrniti, pa zdravstvene dejavnosti, ki se opravljajo v prostorih še iz 19. stoletja. In seveda smo se v Levici razveselili zakona, pobude, ki naj v naslednjem desetletju nameni več kot 2 milijarde evrov investicij v opremo in v prostore slovenskih bolnišnic. Razveselili smo se ga tudi navkljub temu, da vlada več kot očitno s tem svojim lastnim zakonom ne misli resno.

V Levici kot socialisti pa prioritetna vlaganja v javno zdravstveno infrastrukturo jemljemo resno. Zakaj lahko trdim, da Vlada Janeza Janše s tem zakonom bolj odhaja na volitve, kot zares popravlja javni zdravstveni sistem? Za začetek takoj, ko so ti gospe in gospodje nastopili svoj mandat, smo na mizo dobili zakon, ki omogoča nakupe orožja, čeprav smo se nahajali v največji zdravstveni krizi v zadnjih 100 letih. Šele sedaj, leto in pol po izbruhu epidemije Covid-19, tik pred volitvami vlada pravi, da bo vlagala v javne zdravstvene sisteme. Kot drugo, ta zakon je napisan šlampasto in počez. Med drugimi analize in pregledi potreb sploh niso dokončani oziroma niso bili dokončani, pa je bil zakon že vložen v državnozborsko proceduro. Gospe in gospodje, tako se pomembne zakonodaje ne piše. Navsezadnje pa v zakonu ni zagotovljenih niti namenskih virov za financiranje zdravstvene infrastrukture, ki naj bi se skozi ta zakon zgodile. Mislimo kot socialisti, da je naloga naslednje vlade, da zakon vzame v roke, ampak ne zato da ga zavrže, ampak da ga popravi tam, kjer je vladi Janeza Janše spodletelo, da ga naredi na način, da bo pil vodo. Vseeno ga bomo podprli tudi v tretjem branju, da zavežemo prioriteto naslednje vlade za naslednje štiri leta, z usodo javnega zdravstvenega sistema. Včeraj smo štiri opozicijske stranke podpisale sporazum o povolilnem sodelovanju, v katerem lahko najdemo tudi naslednje. Vlaganje v kakovost in dostopnost sistemov javnega zdravstva, šolstva in dolgotrajne oskrbe, ter odmik od prepuščanja izvajanja privatni iniciativi in prostemu trgu. Ta zaveza je v neki meri počrtujoča za podporo našemu zakonu o investicijah v zdravstvu v višini dobrih dveh milijard evrov v naslednjemu desetletju. A kot rečeno, ta zakon ni nekaj, kar naslednja vlada vrže skozi okno kljub vsem njegovim napakam ga mora vzeti iz predala in ga popraviti tam, kjer je vlada Janeza Janše napisala stvari šlampasto, jih napisala počez in pustila notri tudi kakšno privatizacijsko luknjo. / znak za konec razprave/ Mislim, da smo v luči drastične zdravstvene krize daleč preko točke, kjer bi se lahko sklicevali pri urejanju političnih prioritet na pravne fikcije, kot so raznorazna fiskalna pravila. Kot družba smo dovolj bogati le to ustvarjeno bogastvo je potrebno razporediti v korist javnega dobrega in v korist delavskega razreda pa lahko zvozimo kljub plenjenju državnega proračuna, ki ga izvaja vlada Janeza Janše.

Hvala.