Minister, kolegice in kolegi lepo pozdravljeni!

Najprej se je potrebno vprašati katere so strateške prioritete v Sloveniji. Je to šolstvo, s katerim bomo omogočili vzpostavitev družbe znanja? Je to varnost zaradi katere bo napredek sploh mogoč, je to infrastruktura, je to spodbujanje zelenih politik ali gradnja novih in novih dodatnih pasov na avtocestah? Je to zdravstvo? Je to zdravje? Zagotovo je vse pomembno. Nujno pa si je postaviti strateške cilje. Če smo v Sloveniji v 90-ih letih prejšnjega stoletja še kolikor toliko vlagali v zdravstvo in zdravje, so se ta v novem tisočletju skoraj zaustavila. Iskati razloge zakaj ni vprašanje iskanja odgovornosti, ampak iskanje načinov kako iti naprej. Kako zagotoviti takšen javni zdravstveni sistem, ki bo vzdržen, kakovosten in kar je najbolj pomembno dostopen za vse pod enakimi pogoji? Čakalne dobe, pomanjkanje sodobne infrastrukture, opreme, pomanjkanje zdravnikov, specialistov, pomanjkanje negovalnega osebja, ki je izrazito podplačano, vse to je rezultiralo v splošnem slabem stanju zdravstvenega sistema, ki ga prepletajo še razno razne korupcijske afere izkoriščanja posameznikov, na žalost največkrat s podporo politike. Pravo vprašanje torej ni ali potrebujemo sveže investicije v vse segmente zdravstva. Pravo vprašanje je ali imamo strategijo razvoja sistema in ali ta zakon v tej luči sploh potrebujemo.

Glede investicij vsekakor ni dileme. Seveda jih potrebujemo, absolutno. Zato je danes, po zelo široki razpravi, ki smo jo opravili tako na prvem kot tudi drugem branju tega zakona, nastopilo sklepno dejanje, tretje branje zakona o investicijah v zdravstvo. Danes zakon v Državnem zboru, kolegice in kolegi, potrjujemo. Vlada predlaga dve milijardi evrov investicij v zdravstvo v naslednjih desetih letih. Je to malo, premalo ali dovolj, bo pokazal čas. Kar pa je očitni pokazatelj, je zagotovo pomanjkanje vizije in upoštevanje realnega stanja. V prvotnem predlogu zakona je bilo namreč za primarno zdravstvo na voljo le 50 milijonov evrov v desetih letih. Po mnenju Združenja občin, ki so nosilke primarnega zdravstva, občutno premalo, zato smo v LMŠ skupaj z strankami opozicije predlagali dopolnitev, povišanje ter sredstev na 200 milijonov. Amandma je bil v drugem branju sprejet. Tako bodo verjetno zdaj občine imele na voljo nekaj dodatnih sredstev za investicije v prvi branik javnega zdravja, primarni nivo, le izpeljati jih je potrebno pošteno in strokovno - predvsem pa brez vtikanja politike. pri investicijah v zdravstvo pa ne smemo gledati le na vlaganje v infrastrukturo, ampak tudi na vlaganje v kader, ki ga nujno potrebujemo. Če pogledamo samo z vidika UKC Ljubljana, bi potrebovali 801 medicinsko sestro in 143 zdravnikov.

V Poslanski skupini LMŠ zato podpiramo vlaganje v zdravstvo, vendar morajo biti investicije smiselne, komplementarne in dolgoročne. Ne moremo pa mimo tega, da gre pri sprejemanju zakona verjetno le za predvolilno kampanjo, saj trenutno ne velja fiskalno pravilo. Slovenija je danes tako že zadolžena za 86 % BDP-ja, od marca 2020 se je dolg povečal za 7 milijard evrov, v letošnjem letu pa za 3 milijarde evrov. Dodatno je nato koalicija sprejela še Zakon o zagotavljanju investicij v slovensko vojsko, ki bo obremenil državni proračun med leti 2021 in 2026 za 780 milijonov evrov, pripravlja pa se še Zakon o dolgotrajni oskrbi, ki bo tudi imel finančne posledice. Vprašanje na tem mestu je, kaj bo, ko se ponovno vzpostavi fiskalno pravilo. Ali bomo lahko realizirali predvideni dve milijardi evrov za investicije v slovensko zdravstvo? / znak za konec razprave/ Te so namreč nujne.