Predsedujoča, hvala lepa za besedo.

Odbor za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo je na 55. nujni seji, 22. 10. 2021 obravnaval predlog priporočila v zvezi z zaskrbljujočimi razmerami v državi in nujnosti predčasnih volitev, ki ga je Državnemu zboru v obravnavo predložila skupina poslank in poslancev s prvopodpisanim dr. Matejem Tašnerjem Vatovcem. Po uvodni predstavitvi predstavnika predlagatelja je predstavnik vlade predstavil mnenje vlade in pojasnil, da vlada zavrača predlog priporočila kot nepotrebnega, saj njegova uresničitev ne bi v ničemer pripomogla k izboljšanju razmer v državi. Morebitne predčasne volitve bi lahko izkoristili organizatorji nasilnih protestov za dodatno poslabšanje varnosti. Odstop vlade pa bi tudi znatno oslabil možnost države za obvladovanje širjenja epidemije Covid-19 ter s tem povzročil preobremenitev in kolaps sistema javnega zdravstva. V nadaljevanju je podal obrazložitev k posameznim točkam priporočila in sklenil, da je priporočilo k odstopu vlade nepotrebno. Odboru je bilo posredovano mnenje Zakonodajno-pravne službe, ki je predlog priporočila preučila kot predlog akta Državnega zbora z vidika njegove skladnosti z Ustavo in pravnim sistemom ter z zakonodajno-tehničnega vidika. Njegova predstavnica je uvodoma pojasnila, kakšna je poslovniška in vsebinska narava priporočila kot akta Državnega zbora. V zvezi 1., 2. in 5. točko je opozorila, da pozivanje k razrešitvi oziroma odstopu ni ukrep, na katerega se priporočilo vlade lahko nanaša, hkrati pa predlagana vsebina tudi ni v pristojnosti Državnega zbora. Tudi v zvezi s 3. in 4. točko predloga priporočila je opozorila, d izhajata is sistemske ureditve statusa organa v sestavi in temeljnih izhodišč ustavne ureditve, kar ni vsebina, ki bi jo bilo mogoče obravnavati na ravni priporočil kot pravno neobvezujočih političnih aktov.

V razpravi so razpravljavci iz vrst opozicije menili, da vlada načrtno ustvarja izredne razmere, na vrh vsega pa poleg predsednika vlade stoji minister za notranje zadeve. Pod njegovo prisotnostjo je vlada prvič v zgodovini Slovenije v skladu z 9. členom Zakona o nalogah in pooblastilih policije aktivirala policijska pooblastila za prepoved gibanja na javnih mestih. Pojasnili so, da je sam proces ustvarjanja izrednih razmer v Sloveniji dolgotrajen in sistematičen. V imenu in z izgovorom boja proti epidemiji COVID-19 je Vlada Republike Slovenije začela vladati z odloki, pri čemer so opozorili, da že iz ustave izhaja, da se z njimi ne more vladati, saj pri tem ni nobene pravne predvidljivosti. Pojavljajo se tudi pritiski vlade na sodno vejo oblasti in vse to vpliva na pojavljanje protestov, ki so spontana reakcija ljudi glede na razmere v državi. Pojasnili so, da je kar nekaj ministrov, ki so v preiskavah, ter vladi očitali politično in inkvizicijsko kadrovanje. Dotaknili so se tudi predvidenega nadzora na generalni policijski upravi glede protestov 5. oktobra 2021, za katerega so menili, da je vprašljiva neodvisnost komisije, imenovane s strani generalnega direktorja policije, ter opozorili, da je bila ocena tveganja protestov nižja kot je bilo dejansko stanje. Ob koncu so poudarili, da bi se lahko z množico na protestih 5. oktobra vladalo tudi brez solzivca in drugih prisilnih sredstev ter da bi se le-ta, če že, morala uporabiti po načelu sorazmernosti in opozorili tudi na biološko nezmožnost prenašanja solzivca pri službenih živalih. Koalicijski poslanci pa so menili, da je pravica do zbiranja in združevanja jasno definirana v 42. členu ustave, ki med drugim določa, da so zakonske omejitve pravice do zbiranja in združevanja dopustne, če to zahteva varnost države ali javna varstvo ter varstvo pred širjenjem nalezljivih bolezni. Pojasnili so, da so organizatorji protestov slednje dolžni prijaviti, jih varovati in zanje tudi odgovarjati. V primeru, da so shodi neprijavljeni in ni zagotovljen javni red in mir, jih ima policija pravico razpustiti. Izpostavili so, da je v času protesta 5. oktobra Slovenija kot predsedujoča Svetu Evropske unije organizirala dogodek z mednarodno udeležbo, na katerem je bila policija zadolžena za zagotavljanje javnega reda in varnosti varovanja oseb najvišjega ranga. Ob koncu so predstavili še dosežke vlade na področju investicij, predsedovanja, dobrih mednarodnih odnosov, razvojno naravnanih proračunov za leti 2022 in 2023 in zagotavljanje visoke gospodarske rasti ter pojasnili, da je le-ta legitimna in opravlja svoje naloge.

V nadaljevanju je odbor glasoval o vseh točkah predloga priporočila skupaj in jih ni sprejet, zato je bila na podlagi / znak za konec razprave/ razlage Komisije za poslovnik v zvezi z drugim odstavkom 61. člena Poslovnika Državnega zbora z dne 9. 12. 2009 obravnava predloga Priporočil v zvezi z zaskrbljujočimi razmerami v državi in nujnosti predčasnih volitev na matičnem delovnem telesu končana.

Hvala lepa.