Najlepša hvala, podpredsednica.

Lep pozdrav vsem!

V zadnjem letu in pol je Slovenija postala drugačna. Res je, da se je življenje v marsikateri državi na svetu spremenilo, da so drugačna družbena razmerja, da so se celo spremenile določene politike. Vse to je seveda zaznamovala epidemija oziroma pandemija virusa covid-19 - ta je vplivala nenazadnje tudi na življenje ljudi v naši državi -, a vzporedno s tem smo potem v drugem letu priče še nekemu drugemu procesu, ki bi mu lahko rekli janšistična preobrazba. Nastop trenutne Vlade in udejanjanje njenih škodljivih politik je Slovenijo gotovo zaznamoval bolj kot divjanje izjemno nalezljive bolezni. Vlada je najprej že na začetku zavozila upravljanje z epidemijo in povzročila to, da imamo danes eno najslabših statistik glede dnevnega porasta okužb, glede precepljenosti celotnega prebivalstva in glede števila smrti zaradi Covid-a, na 100 tisoč prebivalcev. Ob tem, ko ni bila sposobna nagovoriti ljudi, organizirati dejavnosti in poskrbeti za zaščito vsaj najbolj ranljivih skupin, je za izvajanje partikularnih interesov in svojega rušilnega programa, angažirala vse možne resurse. Učinek tega je dolga vrsta spornih dejanj, od koruptivne nabave zaščitne opreme, do vseobsegajočega menjavanja kadrov. Med prvimi, če se spomnite, vodilnega človeka na statističnem uradu, danes vidimo, zakaj je to pomembno. In nenazadnje tudi do desanta na vse državne institucije, ki imajo svojo mučeniško podobo v Slovenski tiskovni agenciji, ki je danes že 299. dan brez plačila za opravljeno javno službo.

V tem obdobju se predsednik Vlade in njegovi ministri seveda niso odtegnili časa, da bi preko spletnih omrežij in v svojih javnih nastopih, diskreditirali, žalili in grozili zaposlenim v državni upravi, neodvisnim institucijam, sodstvu, novinarjem in nenazadnje celotnemu ljudstvu. Vsem, ki mislijo drugače, kot oni. Skratka, če bi še pred časom lahko dejali, da nižje ne gre, je danes stanje takšno, da je meja abotnosti te Vlade neskončna, kakor rob vesolja. Ta dejanja in to obnašanje so pripeljali do tega, da imamo že 80 tednov na tisoče ljudi, ki protestirajo ob petkih, zahtevajoč praktično eno samo stvar in to je odstop Vlade. Sedaj po novem, kak mesec, še dodatno množico mešanih političnih ali nepolitičnih imaginarjev, ki protestirajo ob sredah in imajo prav tako med svojimi zahtevami odstop Vlade. Ob tem merjenje(?) javnega mnenja vztrajno beležijo nezadovoljstvo z Vlado, ki se giblje med 60 in 75 %.

Tako, kaže, da smo v situaciji, ko imamo na eni strani eno Slovenijo, v kateri je, to lahko z vso gotovostjo trdimo, velika večina ljudi nezadovoljna s trenutno vladajočo kliko, na drugi strani pa Slovenijo te iste klike, ki je odtujena in ne vidi nobene težave, kakor v medijih in novinarjih, neodvisnih institucijah in njihovih predstojnikih in, nenazadnje, v opoziciji in njenih političnih predstavnikih. V tej drugi Sloveniji ni nikakršna težava, da ministrska mesta zasedajo ljudje, ki so v sodnih preiskavah zaradi utaje davkov in tudi sicer osumljeni goljufij, kot minister Dikaučič. Razumejo davke kot glupost in so v preteklosti izkoriščali svoj politični vpliv za lastne rabote in se najbrž sedaj obnašajo enako, kot minister Vizjak. Nabavljajo vojaško opremo in zato mimo vseh običajnih praks neposredno preverjajo možnost izplačila kar na Banki Slovenije, kot minister Tonin. Financirajo strankarske medije iz ministrstev, kot recimo minister Cigler Kralj. Za dvig statistike cepljenih sprejemajo nestrokovna priporočila, ki imajo, kot smo videli, za posledico lahko tudi smrt, kot minister Poklukar. Zmerjajo zaposlene v organih v sestavi ministrstva z lenuhi in mevžami, kot to počne minister Hojs. In tako naprej in še bi lahko naštevali.

Skratka. Ljudje, ki bi v vsaki normalni Vladi in v očeh prebivalcev tiste prve Slovenije, morali odstopiti in bi to tudi storili, v tej svoji drugi Sloveniji, se sprašujejo pravzaprav, komu in zakaj bi oni sploh morali odgovarjat. Nad njimi je res očitno samo še modro nebo. Ob tem, ko Vlado zaznamuje še ena posebna okoliščina. Tako, kot je razcepljena javnost na ulicah, je razcepljen tudi ta zbor. Zato je marsikatera pomembna odločitev v obliki zakona nenehno pod vprašajem in zato se je ta Vlada na določeni točki tako odločila, da bo pričela vladati z odloki, vsaj, kar se tiče obvladovanja, upravljanja z epidemijo.

Tako smo na enega izmed najmanj demokratičnih načinov dobili vrsto ukrepov, ki bi sicer morali biti sprejeti kot zakoni, v obliki vladnih odlokov, ki so se zmedeno sprejemali, zmedeno spreminjali in še bolj zmedeno sporočali. Vse našteto se je postopoma nalagalo in vzpostavilo pravšnje pogoje za popolno nevihto. Ta popolna nevihta, ki je posledica odnosa nekoga, ki se skriva v slonokoščenem stolpu in nima nobenega stika z realnostjo, se je manifestirala ravno v torek, 5. oktobra, tega leta, v središču Ljubljane, v poznih popoldanskih urah.

Torek, 5. 10. je dan, ki bo zaznamovan z nizkotnostjo. Ta dan se ni zgodil sam od sebe, temveč je bilo ulično nasilje izzvano s strani oblasti in izvršeno s pomočjo policijskih sil. Na ta dan je vlada, medtem ko se je skupaj z visokimi gosti mastila na Brdu daleč stran od svojih ljudi, zaplinila lastno ljudstvo. Zaplinili so otroke, starejše in vse mimoidoče. V oblakih solzivca so se kopale ulice po centru mesta, vključno z otroškimi igrišči in parki. Policija je očitno popustila pritiskom politike in negodovanju predsednika vlade in ministra za notranje zadeve po Twitterju. Ta dva sta ugotavljala, kako je policija na predhodnih protestih bila premalo odločna in kako ljudje razumejo samo trdo roko. S tem sta silila policijo v nestrokovno ravnanje, ko ne velja več maksima najmanjše uporabljene sile, temveč samo še čim večja uporaba sile, ki naj deluje kot zastraševalno, kot posebna oblika generalne prevencije, da ljudje ne bi več javno izražali svojega mnenja na ulici. To mnenje je seveda v nasprotju s tistim, ki ga predstavlja vlada. S tem sta neposredno vplivala na to, da se je sredi belega dne, ob popolni odsotnosti vsakršnega izgreda s strani protestnikov zgodilo to, da je s prekomerno uporabo sile policija bila tista, ki je pravzaprav sprožila nasilje. To govori predvsem o eni stvari, da je ta vlada sposobna vladati samo na en način, to je z nasiljem in na silo. Vodni top, ki zaliva ljudi z vodo, pomešano s solzivcem in 400 izstreljenih plinskih nabojev so tragična karikatura te vlade, vlade, ki ji ni mar za ljudi, ni ji mar za državo, ampak samo za lastne partikularne interese. Zato je v tem trenutku možna zgolj ena rešitev, če ne želimo, da država nedegenerira popolnoma, predčasne volitve. In to je bistvo, srž naših priporočil. Volitve, ki bodo vam dale novo koalicijo, ki bo skrbela za vse, ne le za partikularne strankarske interese in agendo, ki bo zagotavljala sredstva za krepitev socialne države, ne pa vrtala lukenj v proračun z davčnimi odpustki za 6 % najbolje plačanih v tej državi, krepila javno zdravstvo, ne pa ga prikrito izčrpavala in s tem tlakovala pot za njegovo privatizacijo, ki bo dejansko načrtovala socialno pravično dolgotrajno oskrbo, ne pa njeno privatizacijo, in ki bo skrbela za mlade z aktivno socialno in stanovanjsko politiko, ne pa z dodatki za velike družine. Tej vladi je spodletelo na vseh točkah, zato je čas, da odide in da pusti veliki večini ljudi v tej prvi Sloveniji, v tisti, kjer velika večina ne vidi nobenega uspeha te vlade, da zadiha normalno in da začne zreti v prihodnost.