Spoštovani predsednik.

To, kar imamo danes na mizi in to, kar se je dogajalo od sobote pa vse do danes, je seveda nezaslišano. Ob tem, da smo poročilo, zato ker predsednica odbora 24 ur sploh ni hotela podpisati poročila, praktično čakali do zadnjega, da bomo sploh videli, kaj se je pravzaprav dogajalo v soboto. Ob tem, da hvala bogu, da danes vidim ministra, da ni zopet v službi, ker ne vem, v kateri službi je, ali je na Jesenicah ali je na ministrstvu, ker rečeno je bilo, da je službeno odsoten, me prav zanima, kako lahko sprejemamo tako pomemben zakon, ki je nov, ne gre za novelo, ne gre za minimalne spremembe, in za katerega je Zakonodajno-pravna služba zelo jasno povedala, da je protiustaven, nezakonit in neizvršljiv. Mi pa danes samo zato, da se bo lahko pozicija hvalila in razlagala, da bo dobila nek evropski denar za nekaj, kar ni izvedljivo, in kar je najbolj pomembno, se hvali, da gre za ljudi, v resnici je pa zakon napisan tako, da bodo odločbe izdane, vendar pravice nikoli izpeljane, ker ne bodo mogle biti. In zato me, predsednik, zanima, koliko časa bomo mi še gledali te nezakonitosti ob tej anemičnosti, da lahko vsak počne, kar hoče, v tem Državnem zboru. Sramota, ki se je dogajala v soboto, ob dejstvu, da so se sklicevali celo na vas, predsednik, da ste vi sodelovali v tej zgodbi, češ da se je z vami pogovarjalo, vmes so klicali vodje poslanske skupine, naj se skliče kolegij, ki bo dovolil, da se lahko nadaljuje delo po 10. uri in podobne neumnosti, ob tem, da je bilo samo eno navodilo od znamenitega princa dano – zakon mora biti sprejeti za vsako ceno. In to je tisto, kar je nedopustno, da en človek obvladuje tudi ta parlament, v katerem sploh ne sedi. In zato, prosim, predsednik, dajte že enkrat biti predsednik Državnega zbora.