Hvala za besedo, predsednik. Gospod minister, spoštovane kolegice in kolegi.

Ko je vlada 18. novembra zaposlenim v zdravstvu in socialnem varstvu dvignila plače, je bilo takoj opozorjeno, da bo dvig podražil oskrbnino v domovih za starejše. Zasluženemu in pravičnemu dvigu plač zaposlenim je sledila napoved dviga oskrbnin v DSO-jih. To se nam stranki SAB nikakor ni zdelo prav. Zato smo vložili amandma k proračunu, s katerim bi zagotovili potrebna sredstva iz državnega proračuna, da nebi prišlo do dviga oskrbnin. Nato smo brali odziva ministra Janeza Ciglerja Kralja, ki je ta dvig oskrbnin celo zagovarjal. Navajam njegov tweet, s katerim je odgovoril na naše kritike glede povišanja oskrbnin: »Epidemijo smo prebrodili zahvaljujoč najbolj obremenjenim zaposlenim v zdravstvu in sociali, dvig plač je nujen tudi zaradi odhoda ljudi iz teh sektorjev. Večina virov je zagotovljenih iz zdravstvene blagajne in proračuna. Deležniki menimo, da je dvig cen za 5,6 % utemeljen in razumen«. Dvig plač se nanaša na približno 200 delovnih mest, kar pomeni nekje približno 35 tisoč zaposlenih. Dogovor in oba aneksa, ki ju je s predstavniki sindikatov zdravstva in socialnega varstva podpisala vlada, pa pomeni višje plače za 80 % zaposlenih v zdravstvu, prav tako za 80 % zaposlenih v socialnem varstvu ter 40 % zaposlenih v plačni skupini J v dejavnosti zdravstva in socialnega varstva. Finančne posledice dviga plač so bile v okviru izhodišč za pogajanja ocenjene na 37 milijonov evrov na področju socialnega varstva ter blizu 86 milijonov evrov za področje zdravstva. Po navedbah Ministrstva za delo bi naj na področju socialnega varstva 17 milijonov zagotovila zdravstvena blagajna, 4,2 milijona pa državni proračun. Preostanek, slabih 16 milijonov, pa bi zagotovili zavodi sami, in sicer z dvigom oskrbnin za uporabnike. Minister Janez Cigler Kralj je ocenjeval, da je to upravičeno in razumno. A dejstvo je, da bi dvig plač na koncu morali financirati oskrbovanci, upokojenci in tudi njihove družine, torej najobčutljivejše skupine.

Po podatkih septembra 2021 dobrih 97 tisoč upokojencev prejema pokojnino pod 500 evri, dobrih 143 tisoč pod 600 evri in skoraj 284 tisoč pod 700 evri. Povprečna osnovna mesečna oskrbnina v domovih za starejše trenutno znaša 680 evrov, kar pomeni, da si velik del starostnikov že danes, pred napovedanim dvigom, ne more plačati oskrbnine v DSO-ju. Kljub temu, da je koalicija popustila pod pritiskom demokratične opozicije in širše javnosti ter z ad hoc amandmajem k predlogu zakona o dolgotrajni oskrbi zagotovila financiranje za leto 2022. Ampak še na to ocenjujemo kot neresno. Zakaj? Prvič, zakon o dolgotrajni oskrbi ne nudi sistemskega financiranja plač in je glede na vse pripombe strokovne in laične javnosti močno škodljiv. Drugič, glasovanje o zakonu o dolgotrajni oskrbi in predlaganem amandmaju koalicije se bo izvedlo jutri, kar pomeni, da nimamo prav nobenega zagotovila, da bo na koncu dne zakon sprejet. Financiranje plač pa zagotovljeno. V SAB smo vedno in tudi sedaj zagovarjamo tezo in se bomo zato še naprej borili, da mora vsak upokojenec s polno delovno dobo 40 let imeti takšno pokojnino, da lahko s tem krije oskrbo v domu. Nedopustno je, da je vlada želela strošek povišanja plač prevaliti na eno najranljivejših skupin. Predlagatelji priporočila zato takšnim mahinacijam vlade nasprotujemo in jo pozivamo, da financiranje dviga plač zagotovi kakor smo predlagali, torej s prerazporeditvijo sredstev v proračunu neodvisno od usode zakona o dolgotrajni oskrbi. Hvala lepa.