Predsedujoči, hvala za besedo.

Morda lahko začnem s stališčem po tem, ko se dvorana umiri. / udarjanje s kladivom/ Hvala, predsedujoči.

Domovi starejših občanov pri nas so zanemarjeni in so kadrovsko podhranjeni. To ni neko stanje, ki je nastopilo z adventom epidemije Covid-19, marveč zatečena situacija, ki se vleče že desetletja. Izvorni greh v tej situaciji lahko sledimo v pomanjkanju državnega angažmaja pri upravljanju z področjem oskrbe starejših in popolno odsotnostjo v vlaganja tako v infrastrukturo, kot v kader na temu področju.

Samo, če pogledamo standarde in normative oskrbe v domovih starejših občanov, zelo hitro ugotovimo, koliko je ura. Ti so namreč stari 40 let. A ve teh štiridesetih letih se je spremenilo veliko, zelo veliko. Domovi starejših občanov so se v prenekateremu slučaju spremenili v negovalne bolnišnice. Življenjska doba med prebivalstvom se je namreč povečala, prav tako pa je porasla potreba po zdravstveni oskrbi, ki naj jo starostniki na bivanju v domovih starejših občanov uživajo. A tempo kadrovskega popolnjevanja domov starejših temu žal ni sledil. Že pred epidemijo smo naleteli na meje, kaj se lahko v domovih starejših občanov z omejenimi kadrovskimi številkami sploh lahko naredi in kakšno oskrbo se lahko zagotovi. Zato so se namnožile dolgotrajne bolniške odsotnosti. Prav tako se med medicinskimi sestrami, bolničarji, oskrbovalci in drugim osebjem, množijo uničene hrbtenice, primeri izgorelosti in tako naprej.

Seveda smo se zato v Levici silno razveselili informacije, da bodo končno plače osebja, ki dela v skrbstvu tako imenovanega zdravniškega proletariata, narasle. Žal ocenjujemo, da se je to zgodilo prepozno, potem ko smo že leto in pol v epidemiji covida-19, da se pričakovani dvigi dogajajo prenizko, se pravi plače tega zdravniškega proletariata bi morale narasti bolj kot so, hkrati pa je obljubljeni vladni dvig tak, da določene skupine zaposlenih v domovih starejših v celoti izpušča iz slike, pa vendarle pozitiven korak v pravilni smeri, ki smo se ga silno razvesili. Potem pa šok. Takoj sledeča informacija, ki je bila na začetku zamolčana in je bila zamolčana tudi angažiranim sindikatom v pogajanjih, je bila, da se bo 16 milijonov evrov iz letnega dviga plač medicinskih sester in drugega osebja v skrbstvu prevalil na pleča oskrbovancev na način dviga oskrbnin v domovih starejših občanov za skoraj 6 %, pa vemo, da so sedaj oskrbnine v domovih starejših občanov silno visoke, povprečno znašajo 680 evrov, hkrati pa so naše pokojnine zelo nizke. Imamo skoraj 100 tisoč upokojencev, ki živi in shaja s pokojninami pod pragom tveganja revščine in seveda si upokojenci in njihove družine, ki jim pomagajo financirati stroške oskrbe, tovrstnega dviga oskrbnin ne morejo privoščiti, a Vlada v začetku o tem ni želela slišati nič. Sočasno, ko je minister Tonin podpisoval dogovor v Rimu za nakup novega vojaškega letala v višini 72 milijonov evrov je njegov strankarski kolega iz Nove Slovenije hitel zatrjevati iz vrha Ministrstva za delo, da teh 16 milijonov evrov v kontekstu javnih sredstev preprosto ne morejo najti in da bodo morali starostniki in njihove družine ta strošek preprosto požreti z višjimi oskrbninami. Ker pa se je angažirala civilna družba, ker smo se zelo angažirali mi v demokratični opoziciji, pa je bila na koncu Vlada prisiljena popustiti. Samo nekaj dni nazaj je tako koalicijska vrsta stopila pred kamere in povedala, da bodo vendarle našli teh 16 milijonov evrov v proračunu Republike Slovenije in da bodo oskrbnine ostale na tej ravni kot že so, a seveda kot po navadi se tudi tu hudič skriva v podrobnostih. Čeprav smo v demokratični opoziciji in civilni družbi uspeli, da je Vlada pristala na javno financiranje celotnega dviga plač osebja v zdravstvu in skrbstvu to počne na način amandmaja k Zakonu o dolgotrajni oskrbi, Zakonu o dolgotrajni oskrbi, ki bi sprivatiziral skrbstvo starejših tudi s posledico, da se bodo cene oskrbnin v bodoče še bolj dvigale kot so že na trenutni ravni. In že sedaj pod pogoji obstoječe ureditve lahko ugotovimo, da so oskrbnine v zasebnih koncesijskih domovih za starejše občane v primerjavi z javnimi domovi višje za skoraj eno tretjino. Za nadaljnjo privatizacijo tega področja bo ta razkorak še vedno večji. Zatorej je ta vladna obljuba o javnem financiranju, ki je vezana na amandma k Zakonu o dolgotrajni oskrbi, kaj lahko figa v žepu, način kako višino oskrbnin, starostnike in njihove družine vzeti za talce in potem izsiljevati celotno državo za podporo zakonu, ki je škodljiv in ki ga je potrebno v celoti zavrniti. Pa vendarle se v Levici postavljamo na stališče, ki ga Vlada morda ne pričakuje niti ga morda ne pričakuje koalicija, to je, da njihovo obljubo ne glede na to ali gre za Zakon o dolgotrajni oskrbi ali ne, jemljemo zares. Dvig plač medicinskih sester in drugega osebja v domovih starejših občanov mora biti in bo financiran iz javnih sredstev Zakon o dolgotrajni oskrbi gor ali dol. Zato je bila seja odbora na katerem smo obravnavali enaka priporočila kot jih obravnavano danes še kako smiselna, enako kot je smiselna tudi današnja seja. Ob vsem tem vprašanju primernejše kompenzacije plače za zaposlene medicinske sestre in druge osebe v domovih starejših občanov in višini oskrbnin se je sočasno odprlo tudi vprašanje kako pa se cene oskrbnin v domovih starejših občanov sploh določajo in kako je mogoče, da cene v javnih domovih za enako oskrbo niso enake kot v zasebnih koncesijskih domovih. Odgovor se skriva v pravilniku, na katerem sedi Ministrstvo za delo, in ki določa, da lahko zasebniki-koncesionarji poleg stroška storitve k višini oskrbnine pribijejo še strošek investicije oziroma svojih kreditov, ki so jih uporabili za investicijo v izgradnjo domov starejših občanov, na koncu dneva pa tudi za dobičke. V javnih domovih seveda temu ni tako. V javnem domu za infrastrukturo in njen strošek poskrbi država, / znak za konec razprave/ oskrbovanci in njihove družine pokrijejo zgolj stroške storitve, medtem ko zasebniki, tudi koncesionarji, zraven obračunavajo še dobiček. In tudi to je tema današnje seje Državnega zbora. Mislim, da moramo spregovoriti ne le o tem, da oskrbnine ostanejo take kot so, ampak tudi da se v bodoče znižajo, še posebej pri zasebnikih, ki v njih vkalkulirajo tudi dobiček in strošek dobička prenašajo na pleča starostnikov in njihovih družin.