Hvala za besedo. Spoštovani gospod podpredsednik, spoštovani gospod minister, predstavniki Vlade, drage kolegice in kolegi!

Zaključujemo še eno leto v katerem nas je utesnjevala epidemija COVID-19. Sledilnih besed v zgoščenih decembrskih prazničnih dneh bi gotovo na vrh pogostosti pojavljanja postavil besede s katerimi eden drugemu želimo zdravja. Utrujeni, tudi nestrpni in izčrpani zaradi epidemije sedaj bolj kot kdajkoli prej hrepenimo po povezanosti. Ljudje smo vendarle družbena in družabna bitja zato socialno izolacijo težko sprejemamo. Vendar mora biti naš pogled tokrat drugačen, ne gre za našo odločitev o našem zdravju, temveč tudi o zdravju ljudi okoli nas, ne le naših najbližjih, tudi vse skupnosti, ki ji pripadamo. Tudi naše osebne odločitve vplivajo na dolžino trajanja družbenega zastoja. Posledično naše odločitve vplivajo na delo zdravstvenih delavcev in njihovo preobremenjenost in nenazadnje na število razpoložljivih postelj in z njimi povezanih intervencij, ki rešujejo življenja, človeška življenja. Živimo v družbi, ki ceni človekovo življenje kot najvišjo vrednoto. To pomeni, da nam je bolj pomembno varovanje življenj kot na primer pravica do svobodnega gibanja ali pravica do zbiranja in združevanja. V teh duhu smo v času pandemije vse vidike javnega življenja podredili varovanju zdravja naše skupnosti. Na tem mestu želim ob 30. letnici sprejema Ustave Republike Slovenije izpostaviti genialnost njenih avtorjev, ki so v ta najvišji akt splošnih načel in pravil zapisali tudi vsebine za primer pandemije. Izpostavljam zgolj 17. člen Ustave, ki določa, da je človekovo življenje nedotakljivo in 42. člen Ustave, ki nam daje pravico in svobodo do zbiranja in združevanja. Ta pravica pa je omejena, če to zahteva varnost države ali javna varnost ter varstvo pred širjenjem nalezljivih bolezni, tako pravi Ustava. Ko se pojavijo nove bolezni so obnašanje patogenov, sama bolezen in njene posledice velikokrat uganka. Tako je tudi pri bolezni Covid-19. V tem času v pogostosti pojavljanja besed prednjači tudi besedica »omikron«. Bolje rečeno, 15 črka grške abecede, ki v slovenščini pomeni »mali«, »majhen«. Gre za sev korona virusa SarsCOV2, ki se lahko naseli ne le na necepljene in neprebolele, ampak mu nudijo možnost naselitve tudi cepljeni in prebolevniki. S tem se je virusu silovito povečal človeški teritorij, ki ga lahko poseli in zato je omikron glede kuženja postal pravi tornado. Izbruhi nalezljivih bolezni so torej nepredvidljivi. Zato ni mogoče zakonsko predvideti vseh možnih situacij do katerih lahko pride. Takšne zahteve so nerealne, sploh v našem sistemu, ki ne slovi po svoji hitrosti.

Gospe in gospodje, Državni zbor obravnava 10. protikoronski paket pomoči ljudem in gospodarstvu. Dopolnjen predlog zakona o dodatnih ukrepih za preprečevanje širjenja, omilitev, obvladovanje, okrevanje in odpravo posledic Covid-19 med drugim prinaša pomoč najranljivejšim skupinam naše družbe. Predlog prinaša tudi dodatek za izpostavljenost nevarnosti in posebne obremenitve za prostovoljne in nepoklicne pripadnike sil za zaščito in reševanje. Nismo pozabili na trajno nezaposljive invalide, ki dobijo solidarnostni dodatek v višini 150 evrov. Pomoč družinam za novorojenčke v višini 500 evrov se podaljša do 30. junija 2023. Nismo pozabili na invalide, nismo pozabili na upokojence. Ključno sporočilo tega zakona so pravzaprav rešitve, ki naslavljajo okoli 300 tisoč ljudi, ki so najranljivejši pri nas. In prav zaradi tega bo Poslanska skupina ta zakon tudi podprla. Hvala lepa.