Predsedujoči, hvala za besedo.

Vlada Janeza Janše je popolnoma in v celoti zavozila vodenje epidemije Covid-19. Začelo se je z razvpitimi nabavami ventilatorjev in mask, kjer so prednjačile provizije ne pa družene potrebe, nadaljevalo z razvojem kriznih žarišč v domovih starejših občanov in zavezalo za katastrofalno sliko organizacije cepljenja, ki je med najslabšima med evropskimi državami. Proces je vseskozi spremljalo vladno sprejemanje odlokov, s katerimi so omejevali gibanja državljank in državljanov pa dopuščali enkrat te dejavnosti drugič druge dejavnosti spet tretje dejavnosti so zapirali četrte omejevali odloki pa so se pogosto spreminjali kar čez noč. V državi je skratka zavladala popolna zmeda.: Nikjer drugje se ta zmeda ne odraža bolje kot v dejstvu, da danes sprejemamo že deseti protikoronski pat. Deseti paket med tem, ko bi morale biti podlage za vodenje in urejanje epidemije rešene že v njenem začetku in veljati skozi njeno celotno trajanje. Tako pa imamo vsakih nekaj mesecev na mizi Državnega zbora zmazek za zmazkom v kateremu se množijo bombončki za privilegirance in šikaniranje teh ali onih skupin državljank ali državljanov. V konkretnem predlogu tako lahko zasledimo že tretjo obliko izplačila solidarnostnega dodatka upokojencem, a je ta narejena spet že v tretje nepravično. Upokojenci s pokojninami do 510 evrov bodo namreč prejeli 300 evrov solidarnostnega dodatka, tisti z zgolj enim evrov pokojnine več, 511 evrov na primer pa kar 70 evrov dodatka manj in to kljub temu, da smo že v začetku izplačevanja solidarnostnih dodatkov v Levici in v demokratični opoziciji Vladi predložili formulo po kateri lahko te dodatke obračunava linearno in na družbeno pravičen način. Podobno je tudi z drugimi oblikami solidarnostnih dodatkov. Namerno in zavestno so iz PKP 10 izpadli delovni invalidi, tisti ki so kljub poškodbi in omejitvi svojih kapacitet še vedno zavezani k temu, da k družbi prispevajo po svojih najboljših močeh. Pa ostale ranljive skupine od brezposelnih do študentov, tudi te ne uživajo vladne pomoči in vladne podpore. Namesto tega je v PKO 10 svojo pote našel naravnost zavržen predlog, da se odpravi plačne omejitve za najvišje plačne razrede po katerih plačilo za opravljeno delo prejemajo zdravniki v tej državi. Ne pogovarjamo se niti približno o večjemu delu zdravništva, pogovarjamo se zgolj o tistih najbolje plačanih zdravnikih, saj veste, vsako leto lahko gledamo lestvico 50 najboljše plačanih javnih uslužbencev, nazadnje je med njimi svoje mesto našlo kar 46 zdravnikov. Rekorder med njimi je prejel 15 tisoč evrov plačila na mesec. V primeru takega zdravniškega mandarina Vlada sedaj nagrajuje še z dodatnimi tisoč evrov plače. V Levici pravimo, da je treba prioritete obrniti in plače najprej popraviti tistim, ki z njimi že sedaj ne morejo shajati, zato smo skupaj z demokratično opozicijo že za odbor pripravili amandma, ki plač navzgor ne bo popravil zdravniško-zavarovalniškemu lobiju, ki vodi in kroji našo zdravstveno politiko v obliki zdravnikov dvoživk pa vodstev raznoraznih bolnišnic, ampak bi plače dejansko popravil tam kjer jih je potrebno popraviti, to je pri zdravnikih začetnikih, mladih zdravnikih, tistih do 2 tisoč evrov bruto plače pa 3 tisoč evrov bruto plače, itn. Torekši pa je potrebno izpostaviti, da je ključni problem pri nas ne plačna umeščenost te ali one poklicne skupine, ampak prenizko plačilo za opravljeno delo na sploh med delavskim razredom, naj se pogovarjamo o zdravniškemu proletariatu v domovih starejših občanov ali v industriji. Edini ukrep, ki bi to plačno diskrepanco med najbolje plačanimi in najslabše plačanimi zares naslovil pa je izenačenje osnovne plače z minimalno plačo kot pravijo sindikati, enkra je minimalka. A takega ukrepa, ukrepa za socialno pravičnost v PKP 10 ne bomo našli niti ga ne bomo našli na dnevnem redu Vlade. Za kaj takega bo treba počakati na 24. april in šele po tem datumu prevrednoti prioritete po katerih se z javnim denarjem v naši družbi dela.

Hvala.