Hvala za besedo, gospod podpredsednik. Državni sekretar s sodelavcem, kolegice in kolegi, lep dober dan.

Zadnje tedne in mesece smo priča izrednim razmeram na trgu energentov in surovin, ker cena iz dneva v dan dosegajo rekordno visoke ravni. Do tega prihaja, ker so globalne dobaviteljske verige deloma pretrgane, čakalne dobe za surovine pa so se precej podaljšale. Dotok plina v Evropo je manjši zaradi različnih motenj v dobavi. Zaloge v skladiščih so zaradi lanske relativno mrzle in dolge zime manjše, svetovno gospodarstvo pa se je po sproščanju epidemioloških omejitev znova zagnalo in doseglo nagel vzpon za katerega trenutna ponudba energentov ne zadošča, naj se gre za plin, nafto ali elektriko.

Tako se je tudi v Sloveniji precej podražila nafta, kar že občutimo že na bencinskih črpalkah. Cene bencina in dizla so za približno četrtino višje kot pred letom dni, kar je navsezadnje posledica vladne liberalizacije trga naftnih derivatov. Predlagatelj minister Počivalšek je ob sprejetju tega ukrepa večkrat poudaril, da to nikakor ne bo povzročilo dviga cen pogonskih goriv. A danes se je izkazalo, da temu ni ravno tako. Prav tako je trenutno treba dobrih 25 % več kot v istem obdobju lani odšteti za kurilno olje.

Tudi največja slovenska energetska družba Petrol je decembra lani občutno za 30 % zvišala cene elektrike in zemeljskega plina za 12 %. Petrolu pa so pri dvigu cen energije kmalu sledili še drugi dobavitelji.

Zaradi vsega navedenega se tako slovenski kot tudi evropski energetski sistemi nahajajo pred številnimi izzivi. Po zdravstveni krizi nam sedaj na vrata trka še energetska kriza in energetska revščina, ki bi lahko za nekatere posameznike in gospodarske panoge imela še hujše posledice, kot jih je povzročila epidemija Covid19. Tega se zavedajo tudi v drugih evropskih državah, zato se z vprašanjem dviga cen na trgu energentov kar precej ukvarjajo. Nekatere pa so že pred tem tedni oziroma celo pred meseci odločali pomagati državljanom pri blaženju posledic nenadne visoke rasti cen, med drugim z znižanjem ddv-ja in drugih prispevkov za uvedbo subvencij ter posebnih vavčerjev in podobno.

Vprašanje je kaj smo pa sedaj naredili v Sloveniji oziroma kaj je za reševanje te problematike naredila Vlada. Zato na tem mestu pozivam pristojne, da se namesto kadrovskega lomastenja po energetiki raje osredotočijo na uvedbo nekaterih prepotrebnih kratkoročnih ukrepov.

In ravno zato, ker Vlada že več mesecev ne reagira na pojav energetske krize je v naši države namesto Vlade stvari v roke prevzela opozicija, ki je pripravila in v zakonski postopek vložila Predlog zakona o začasnih ukrepih za preprečevanje energetske revščine, ki predvideva uvedbo energetskih vavčerjev v višini 150 evrov za 75.000 socialno ogroženih in v višini 40 evrov za 200.000 prejemnikov otroškega dodatka v prvih šestih dohodkovnih razredih.

Po predlogu bi se energetski dobropis lahko koristil v večkratnih zneskih in bi se lahko vnovčil za plačilo računov za dobavo električne energije, toplote ali plina, nakup in dostavo zemeljskega plina v jeklenkah ter kuriva.

V Poslanski skupini Nepovezanih poslancev se nam omenjeni predlog zdi primeren, predvsem pa za zdajšnje razmere tudi nujen, zato ga vsekakor podpiramo. Ob tem pa Nepovezani poslanci še opozarjamo, da glede na to, da so se v državi cene elektrike, kurilnega olja, zemeljskega plina, pogonskih goriv podražale za vse prebivalce in glede na to, da je prav, da se pri reševanju te problematike upošteva tudi načelo enakosti, bi se morali lotiti reševanja tega odprtega vprašanja tudi z drugimi ukrepi, ki ne bodo pomagali le določenemu krogu državljanov, ampak bodo pomagali pri spopadanju z energetsko krizo vsem državljanom. Med tovrstne ukrepe, ki bi pripomogli vsem prebivalcem sodijo v začasno znižanje davčnih stopenj, znižanje DDV na energente in znižanje trošarin, uvedba subvencij, znižanje oziroma zamrznitev nekaterih prispevkov, preprečitev zvišanja omrežnin in številni podobni ukrepi. V razmerah, v katerih smo se na področju energetike znašli danes bi bilo po našem prepričanju potrebno opredeliti in čim prej sprejeti tudi srednjeročne in dolgoročne strateške ukrepe, ki bi pripomogli k cenovno dostopni energiji za gospodinjstva in podjetja, povečali energetsko neodvisnost naše države, okrepili odpornost slovenskega in evropskega energetskega trga ter podprli prehod v podnebnem nevtralnosti le s tem pa v bodoče preprečili tako skokovit porast cene energentov in posledično preprečili pojav energetske krize in energetske revščine. V prihodnje bodo namreč dobro delujoč in stabilni notranji energetski trg visoka samozadostna z oskrbo in iz ogljičnih virov, povečanje učinkovitosti rabe energije in krepitev lastnih energetskih virov ključnega pomena za stabilne cene energentov in zanesljivost energetske oskrbe vseh prebivalcev in odjemalcev.

Hvala.