Hvala za besedo.

V današnjem modernem svetu je digitalizacija vseprisoten pojav. Zaradi novih tehnologij komuniciramo drugače, delamo drugače, živimo drugače, vse te spremembe pa terjajo posodobitve vseh procesov in sistemov, ki nas obdajajo. Razvoj informacijske družbe temelji na zmogljivi infrastrukturi elektronskih komunikacij, se pravi, na kakovosti širokopasovni infrastrukturi na eni strani, na drugi strani pa na digitalnem znanju in spretnostih državljank in državljanov. Digitalna izključenost in neenakost mora postati stvar preteklosti. S sprejetjem predloga zakona bo narejen pomemben korak k cilju, ki ga danes zasleduje vsa Evropska unija. Marca 2021 je Evropska unija predstavila digitalni kompas, ki določa ambiciozne cilje na področju digitalne preobrazbe na štirih stebrih. Eden od njih je tudi steber digitalnih spretnosti. Cilj, ki si ga je postavila Evropska komisija, je, da ima do leta 2030 vsaj 80 % odraslih prebivalcev Evropske unije vsaj osnovna digitalna znanja in spretnosti.

Slovenija po dostopnih statističnih podatkih precej zaostaja za najboljšimi, saj smo pod evropskim povprečjem. Tako ima pri nas le 55 procentov odraslih vsaj osnovne digitalne spretnosti, kar je bistveno premalo za enakopravno vključevanje v digitalno družbo. Največji zaostanek beležimo pri starejših od 55 let. Pri njih ima osnovne digitalne spretnosti le 32 procentov populacije. Epidemija Covid-19 je pokazala, kako pomembne so digitalne kompetence celotne populacije za zagotavljanje normalnega in učinkovitega funkcioniranja(?) vseh družbenih podsistemov v kriznih situacijah. Digitalna vključenost prebivalstva je predpogoj družbenega razvoja, ki ga omogoča digitalna preobrazba gospodarstva, javne uprave in širšega javnega sektorja ter družbe v celoti.

Zakon je temelj za to, da spodbujanje digitalne vključenosti postane obveznost vsakokratne izvršilne oblasti. Zakon naslavlja družbene komponente digitalne preobrazbe, zato prebivalstvo Republike Slovenije razdeljuje na 9 ciljnih skupin, ki so jim ukrepi spodbujanja namenjeni od predšolskih otrok do invalidov in upokojencev. Z zakonom so opredeljene tri ravni digitalnih kompetenc osnovne, zahtevnejše in strokovne glede na klasifikacijo evropskega okvira digitalnih kompetenc. Zakon opredeljuje naslednje vrste ukrepov spodbujanja. Spodbude za dvig digitalnih kompetenc, promocije digitalnih kompetenc, digitalnih tehnologij in njihove rabe ter spodbude za nakup računalniške opreme. Nakup računalniške opreme se spodbuja z digitalnim bonom. V letu 2022 je za subvencioniranje usposabljanj digitalnih kompetenc in za nakup računalniške opreme tako na voljo okoli 31 milijonov evrov. Slovenija je glede na interes digitalnega gospodarstva in družbe leta 2021 na 13. mestu med državami članicami Evropske unije in ne glede na preteklo leto napredovala za tri mesta. V Novi Sloveniji verjamemo, da lahko položaj še izboljšamo in z ustreznimi ukrepi Slovenije do leta 2030 pripeljemo med prvih 5 digitalni najbolj napredenih držav v Evropi. Zakon bo imel posredne pozitivne posledice za potrošnike in gospodinjstva ter gospodarstvo na splošno. Dvig stopnje digitalne vključenosti v celotnega prebivalstva bo namreč omogočil večji delež digitalnega poslovanja podjetij in potrošnikov, s tem pa znižanje stroškov. Digitalna vključenost prebivalca predstavlja velik pozitivni učinek na zaposljivost in posledično odpravlja eno od ovir, ki poslovnim subjektom preprečuje digitalno preobrazbo svojih poslovnih procesov. Ob enem se z digitalno vključenosti prebivalstva ustvarja močnejši pritisk na javno upravo, da svoje poslovanje dodatno prilagodi potrebam informacijske družbe, kar ima pozitivne posledice tudi za njeno poslovanje z gospodarstvom. V Novi Sloveniji želimo, da v Sloveniji postanemo oblikovalci digitalne prihodnosti in ne zgolj uporabniki tehnoloških rešitev, zato bomo predlog zakona podprli.

Hvala lepa.