Hvala za besedo in lep pozdrav vsem, tudi gostu.

Evropa se je v teh dneh znašla v težki in tragični situaciji. Vojna v Ukrajini nas je vse pretresla in nas na najbolj krut način opomnila, da mir nikakor ni samoumeven. Obsodba agresije Ruske federacije ni vprašljiva, prav tako ni vprašljivo spoštovanje suverenosti, neodvisnosti in ozemeljske celovitosti Ukrajine. Vojaški poseg in invazija v suvereni narod nista sprejemljiva in ju zato v celoti obsojamo. Poudarjamo pa, da je enako pomembno tudi ohranjati zavedanje, da ruski narod ni kriv za to kar se dogaja in da se na račun vojne tudi med temi ljudmi pišejo številne zgodbe, ki se ne bi smele pisati. V stranki SAB bomo deklaracijo seveda podprli. Že na odboru smo poudarili, da so koraki pri formalnem odzivu slovenske vlade pravi. Kljub temu pa se nam več stvari zdi neustrezno izpeljanih, nekorektnih, premalo domišljenih in tudi nepoštenih. Slovenska država denimo ni poskrbela za državljane, ki so bivali v Ukrajini in jim ni ustrezno pomagala pri vrnitvi domov. Nedopustno in žalostno je, da so diplomati poskrbeli zase, ostale državljane pa pustili, da se znajdejo kakor vedno in znajo. Prav tako smo lahko znova videli tako kot je to veljalo za epidemijo covid-19, zavoženo, situaciji nedoraslo in neprimerno komunikacijo. Ljudje v kritičnih časih potrebujejo zanesljivega človeka, ki jih zna pomiriti in navdati z gotovostjo, da se bodo stvari uredile, ne pa groziti z jedrskim orožjem in stopnjevati napetosti. Apele k dodatnemu rožljanju z orožjem bi morali v celoti zamenjati pozivi, da odločevalci sedejo za skupno mizo tolikokrat kolikokrat bo potrebno in da se spor v najkrajšem možnem času tam tudi reši in to brez nepotrebnih žrtev. Vse vojne se končajo za mizo, vmes pa umirajo nedolžni ljudje in v zgodovini jih je umrlo že na desetine milijonov in to se preprosto ne sme ponoviti. Napeti je treba vse sile in najti najboljše pogajalce na svetu, da pridemo do rešitve, da se vojna ustavi in da ne izgubljamo tistega kar je najdragocenejšega – življenj. Tretja nedopustna napaka, ki je bila storjena, pa je delitev beguncev na prvo in drugo razredne. Slovenci smo sočuten narod in smo imeli človeški pristop do vseh beguncev, ki bežijo pred konfliktom in to ne glede na to od kod prihajajo. Pogojevati pomoč človeku, ki beži pred vojno, s tem ali prihaja iz zgodovinsko, kulturno in versko ustreznega območja, ni le nehumano temveč je nezaslišano. Naravnost tragikomičen pa je obrat, ki ga je vladajoča stranka izvedla v svojem odnosu do ukrajinskega predsednika. Če je v očeh SDS predsednik Zelenski danes heroj, in ja res je heroj, je bilo pred slabimi tremi leti povsem drugače, tedaj je bil Zelenski denimo, povzemam besede Vinka Gorenaka, »nateg ljudstva, ki so mu volivci nasedli in ga postavili na mesto, ki ga je igral«. Nič bolj prizanesljiva ni bila do Zelenskega vaša televizija, ki ga je večkrat označila za komika brez političnih izkušenj in ruskega plačanca in to ste si dovolili govoriti za demokratično izvoljenega predsednika v Ukrajini. Zdi se, da pri vsej komunikaciji našega predsednika vlade povezani z ukrajinsko tragedijo, v resnici ne gre za Ukrajince, temveč za nagovarjanje domačih volivcev in njihovih čustev. Za odvračanje pozornosti od dogajanja zadnjih dveh let in za zakrivanje vseh napak storjenih v tem času. Volivci morajo namreč čimprej pozabiti kaj vse se je v tem času zgodilo in kakšno pot je za našo pot začrtala ta vlada, pot enormnega zadolževanja in brezglavega trošenja, pot, kjer vlada represija, pot, kjer je zaželeno in dovoljeno le enoumje in se obračun napove vsakemu, ki si drzne misliti drugače, pot kjer so človekove pravice prevečkrat poteptane in kjer je povsem zabrisana meja med vejami oblasti, pot v avtoritarno državo. Obsojeni avtoritarni voditelj v Rusiji se ni zgodil čez noč in tudi pri nas se ne. Prej omenjenim praksam, prijemom in vodenju je treba tudi v naši državi narediti konec, preden zabredemo še globje.

V Poslanski skupini SAB bomo Deklaracijo, kot sem že povedala, in pod katero smo tudi podpisani, soglasno podprli. Se pa zavedamo, ga gre za izraz podpore, ki večjih učinkov žal nima. Ob tem znova poudarjam pomembnost diplomatskega pristopa in mirnega, za mizo, reševanja tega spora. Vse sile in napore je treba usmeriti v to, da čimprej pride do prekinitve ognja, pogovorov, in tako, kot si vsi želimo, tudi do dogovora.

Glavna prednostna naloga Slovenije v tem času pa mora biti podpora vsem diplomatskim prizadevanjem za zaustavitev spopadov. Prav tako mora Slovenija svojo vlogo odigrati tudi, in predvsem z vidika človečnosti, in sprejeti begunce, ki našo pomoč potrebujejo. Hvala za pozornost. In naj se mir v Evropo vrne čimprej.