Spoštovani poslanke in poslanci, spoštovani predstavniki Vlade, spoštovani ukrajinski veleposlanik gospod Brodowytsch!

Odbor za zunanjo politiko je na 38. nujni seji 4. marca obravnaval Predlog deklaracije o trenutnih razmerah v Ukrajini, ki ga je Državnemu zboru v obravnavo predložila skupina poslank in poslancev, s prvopodpisanim Igorjem Zorčičem. V poslovniškem roku so bili k predlogu deklaracije vloženi amandmaji prvopodpisanega predlagatelja k 3. in 10. točki, poslanskih skupin koalicije k 9. točki ter Poslanske skupine Levica k 8. in 11. točki ter za novo 13., 14. in 15. točko. Dopolnilno obrazložitev je v imenu predlagateljev podal prvopodpisani gospod Igor Zorčič, opozoril je na drastično spremembo mednarodne situacije po 24. februarju 2022, po ruskem napadu na suvereno državo Ukrajino, saj je vojaška agresija odraz teritorialnih teženj in želje po prevladi ene države nad drugo.

Opozoril je na tragične posledice vojne zaradi česar se je svet odzval hitro in enotno. Napovedal je, da bo na srečanje konference predsednikov parlamentov držav članic EU in Evropskega parlamenta konec marca, na Brdo pri Kranju povabljen tudi predsednik ukrajinskega parlamenta. Predlagatelj je izrazil sočutje ob velikem številu žrtev in beguncev ter izpostavil nevarnost jedrske katastrofe in prepričanje, da bodo imele ekonomske sankcije EU posledice tako v Ruski federaciji, kot tudi širše.

Obor je pri obravnavi upošteval mnenje Zakonodajno-pravne službe, ki je glede 3. točke opozorila na potrebo po pravilni navedbi naslovov mednarodnih aktov in na ustrezno poimenovanje entitet Donetsk in Lugansk, ki nista mednarodno pravno priznana subjekta. Državni sekretar Ministrstva za zunanje zadeve, dr. Stanislav Raščan, je izpostavil, da Slovenija s članicami EU in NATO deli enotno stališče v obsodbi ruske agresije na Ukrajino, zato tudi Vlada pozdravlja predlog deklaracije, saj se Slovenija s tem pridružuje mednarodni skupnosti v podpori suverenosti, neodvisnosti, ozemeljski celovitosti in nedotakljivosti mednarodno priznanih meja Ukrajine ter v obsodbi ruske vojaške agresije.

Napovedal je tudi vladno pisno mnenje k osnutku deklaracije. Dejal je, da Slovenija nudi humanitarno pomoč in podpira vse sankcijske ukrepe proti Ruski federaciji, to je ekonomske sankcije ter diplomatsko oziroma politično izolacijo. Poslancem se je zahvalil tudi za podano pobudo za sklic Generalne skupščine OZN, Slovenija pa je zaradi uničenja slovenskega konzulata v središču mesta Harkov, že zahtevala neodvisno preiskavo s strani tožilstva mednarodnega kazenskega sodišča, saj gre za jasno kršitev mednarodnega prava.

V razpravi članic in članov odbora, je bila izražena podpora predlogu deklaracije. Opozorjeno je bilo na grobo kršitev mednarodnega prava, na potrebo in pomen reševanja situacije po diplomatskih poteh ter na razsežnosti humanitarne katastrofe. Ponovljen je bil poziv, da se sestane Svet za nacionalno varnost v širši sestavi. V razpravi je bila poudarjena tudi evropska perspektiva Ukrajine in izražena bojazen, da bi se ruska vojaška agresija lahko prenesla tudi na druge evropske regije. Po koncu razprave odbor ni sprejel predlaganih amandmajev Poslanske skupine Levica, sprejel pa je predloge amandmajev prvopodpisanega predlagatelja, Igorja Zorčiča in poslanskih skupin koalicije. Na koncu je odbor glasoval o celotnem predlogu deklaracije in jo sprejel, s 14 glasovi za in brez glasu proti.

Hvala lepa.