Hvala za besedo, podpredsednik. Lep pozdrav vsem prisotnim!

V prejšnjem sklicu parlamenta je bil prvič sprejet zakon za urejanje položaja študentov. Že takrat so se pojavili očitki zakaj takšen način sprejemanja zakona, ali ne bi bilo namesto sprejetja takratnega zakona primernejše novelirati posamezne zakone in zakaj so se študentje sploh organizirali na način kot so se, da so predlagali ureditev njihovega položaja v enem zakonu. Danes se torej že drugič zapored srečujemo s podobnimi očitki. V Poslanski skupini Konkretno smo mnenja, da bi se pravnemu urejanju materije, v našem primeru položaja študentov, kot ga predvideva obravnavani zakon morali izogibati. A kot na številnih drugih področjih od sprejeta ZUJF sploh v zadnjih dveh letih zaznamovani z boleznijo covid-19 je poseganje v več zakonov hkrati postala stalna praksa na katero se bomo očitno morali navaditi oziroma z njo sprijazniti vsaj pri interventni zakonodaji. Ob tej priložnosti ponovno poudarjamo, da so rešitve predloga zakona dobre. Nekaj rešitev je bilo izboljšanjih že na delovnem telesu, nekatere pa so se v zadnjih mesecih bodisi uredile že v drugih predpisih in so tako postale brezpredmetne bodisi so se izkazale kot težko izvedljive. V prvem primeru lahko omenimo poskus ureditve subvencioniranega javnega potniškega prometa, ki pa je v vmesnem času rezultiral v uveljaviti enotne vozovnice za dijake in študente že avgusta lani, kar zagotovo znatno pripomore k večji dostopnosti javnega prevoza za to ciljno skupino. V drugem primeru pa lahko omenimo prvotno predvideno zahtevo po dodatnem oziroma drugem osebnem zdravniku, ki bi bil študentom dodatno zagotovljen še v kraju študija. Takšna rešitev se je v danih razmerah, ko nekaj čez 100 tisoč oseb nima osebnega zdravnika, izkazala kot težko izvedljiva in ej bila črtana iz predloga zakona. Problematiko pomanjkanja družinskih zdravnikov smo sicer naslovili lani s sprejetjem Zakona o nujnih ukrepih na področju zdravstva, s katerim smo uvedli finančno spodbudo v obliki dodatka za izbiro specializacije iz družinske medicine. Zdravniki, ki so opravili strokovni izpit in so se prijavili na specializacijo razpisov v letih 2021 in 2022 so že zdaj upravičeni do dodatka za izbiro specializacije iz družinske medicine v višini 20 % urne postavke osnovne plače specializanta. Verjamemo, da se bo zaradi navedenega v prihodnjih letih našla ugodnejša rešitev tudi za študente. Ob izpostavljanju ključnih rešitev predloga zakona je prav gotovo treba izpostaviti spremembe pri državnih štipendijah, pri čemer ne gre zgolj za dvig le-teh, temveč tudi za dva nova dohodkovna razreda. Želimo si, da bi študenti imeli neposredno delovno izkušnjo le zaradi uvajanja v delovno okolje pri izbranem delodajalcu in ne zaradi materialne prikrajšanosti. Vemo pa, da je realnost drugačna in skozi prizmo tega pozdravljamo tudi dvig državnih štipendij.

Subvencionirana študentska prehrana je bila pred leti nekajkrat predmet razprave v Državnem zboru. Tokrat smo našli konsenz tudi poslanci, tako pri podaljšanju časovnega intervala, v katerem je možno koristiti subvencionirano študentsko prehrano, kot pri zvišanju subvencije za obrok študentske prehrane. Višina subvencije naj bi se po novem zvišala iz sedanjih 2,35 evra na 3,50 evra. Časovni interval, v katerem bi bilo možno koristiti subvencionirano študentsko prehrano, pa bi bil po novem od 7. do 22. ure / znak za konec razprave/ in ne več od 8. do 21. ure. O nekaterih popravkih oziroma dopolnitvah predloga zakona pa bomo odločali tudi danes.

V Poslanski skupini Konkretno bomo Predlog zakona za urejanje položaja študentov podprli. Hvala.