Hvala lepa, spoštovani podpredsednik.

Spoštovani državni sekretark, kolegice in kolegi.

Odbor za izobraževanje, znanost, šport in mladino je obravnaval Predlog Zakona za urejanje položaja študentov, ki ga je Državnemu zboru v obravnavo predložila skupina poslank in poslancev s prvopodpisanim Igorjem Zorčičem. V poslovniškem roku so bili vloženi amandmaji Poslanskih skupin Nepovezanih poslancev, Socialnih demokratov in Liste Marjana Šarca. Predstavnik predlagatelja je predstavil predlog zakona predstavnik Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport pa je predstavil mnenje Vlade. Predstavnik Ministrstva za infrastrukturo je menil, da je bilo vračanje na relacijske vozovnice korak nazaj, ministrstvo je podaljšalo tudi subvencionirane vozovnice za celotno šolsko oziroma študijsko leto. Predstavnik ministrstva za zdravje je povedal, da predlog v 30. členu posega v štiri zakone, ki se nanašajo na zakonodajo s področja zdravstva, čemur niso naklonjeni. Gre za Zakon o pacientovih pravicah, Zakon o zdravniški službi, Zakon o zdravstvenem zavarovanju in Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. Ministrstvo opozarja, da je v Sloveniji tudi premalo zdravnikov na primerni zdravstveni ravni, ki sprejemajo zavarovane osebe, zato si Vlado oziroma pristojno ministrstvo prizadeva za rešitev tega problema. Odboru je bilo posredovano mnenje Zakonodajno-pravne službe, ki je predlog zakona proučila skladno s svojimi pristojnostmi njihova predstavnica pa je povedala, da je pripravila kar obsežno pisno mnenje. Že v uvodnem delu so izpostavili, da predlog zakona vsebinsko posega v osem zakonov, pri čemer je uporabljena specifična zakonodajna tehnika noveliranja t.i. omnibus, ki odstopa od običajnega spreminjanja zakonov s samostojnimi zakoni. V pripombah k posameznim členom so izpostavili določene pomisleke ustavnopravne narave z vidika 2., 14., 58. in 21. člena ustave. Podali so pripombe z vidika skladnosti s pravnim sistemom, opozorili na neustrezno ponovno vnašanje določenih vsebin v posamezne zakone, ki so že del veljavnega besedila teh zakonov, ter opozorili še na nekatere druge nomotehnične pomanjkljivosti. Po hitrem pregledu amandmajev je menila, da upoštevajo večino njihovih pripomb, zato je izpostavila le tiste, kjer njihovi pomisleki niso bili upoštevani.

Odbor je prejel tudi mnenje Komisije Državnega sveta za kulturo, znanost, šolstvo in šport. Njena predstavnica je povedala, da komisija predlog podpira in med drugim ocenjuje, da se lahko obravnavani predlog zakona razume kot krizni zakon, saj naslavlja kritične probleme, s katerimi se študentska populacija srečuje že dlje časa in zelo neposredno vplivajo na njeno vsakdanje in študijsko življenje.

Predstavnica Študentske organizacije Slovenije je predstavila kronologijo priprave predloga zakona in na kratko povzela bistvene poudarke. Zahvalila se je vsem, ki so pobudo sprejeli in ki predlog zakona podpirajo, in pozvala k podpori tudi tiste poslanske skupine, ki se do njega še niso opredelili.

V razpravi je bilo poudarjeno, da so mladi v tej krizi trpeli. Napoteni so bili izven študentskih domov, onemogočeno jim je bilo delo preko študentskega servisa, študenti pa niso bili vključeni v PKP-jih razen v dveh primerih. Zato so razpravljavci poudarjali, da je treba dati prioriteto mladim in vsaj deloma odpraviti škodo, ki so jo študenti občutili v času epidemije COVID-19. Dejstvo namreč je, da so bili mladi v času epidemije zapostavljeni. Nekateri razpravljavci pa so izpostavili, da bi bilo bolje, da se problematika ne ureja na toliko različnih koncih. Najbolje bi bilo, če bi bilo vse urejeno v Zakonu o visokem šolstvu. Programi bi morali biti povezani med seboj in to že od vrtca naprej. Opozorjeno je bilo, da predlog zakona posega na osem zakonov in da finančne posledice niso takšne kot jih predstavljajo predlagatelji. Na argumente vseh / znak za konec razprave/ tistih, ki predloga zakona ne podpirajo tudi zaradi finančnih posledic, pa so zagovorniki predloga zakona odgovarjali, da so finančne posledice v višini 37 milijonov evrov v kontekstu delovanja te vlade zanemarljive. V nadaljevanju je bilo poudarjeno, da so predlagane rešitve dobronamerne, zato bi morala obravnavana tema poslance združevati ne pa razdruževati. Študentom je treba pomagati z vzpostavitvijo dobrih pogojev za študij, saj bodo / znak za konec razprave/ tako lahko nanj bolj osredotočeni in ga bodo tudi prej končali. Znanje je največja vrednota in nacionalni kapital, zato je treba vlagati v znanje in mlade, s tem pa bo družba še naprej razvijala kot družba znanja, inovacij.

Odbor je sprejel vse vložene amandmaje in glasoval o vseh členih predloga zakona in jih sprejel. Pripravljen je dopolnjen predlog.