Podpredsednik, hvala za besedo.

Spoštovane kolegice in kolegi, spoštovani državni sekretar!

Prihodnost mladih se začne in konča pri kakovostnem in dostopnem izobraževalnem sistemu, od primarne do terciarne ravni. Visoko izobražen kader pa je ključen za uspešno gospodarstvo in blaginjo Slovenije. Toda, odkar je bil leta 2017 sprejet veljavni Zakon o urejanju položaja študentov, je doštudirala že cela generacija študentov, njihov položaj pa se v tem petletnem obdobju ni izboljšal oziroma se je poslabšal. Kljub dejstvu in opozorilom, da so ravno študentje ena izmed najbolj ranljivih družbenih skupin, ki jih je epidemija koronavirusa še posebej prizadela, so ti ostali na stranskem tiru. Študentska populacija je bila v protikoronskih zakonih namreč deležna zgolj parcialnih in nezadostnih ukrepov in pomoči. Hkrati so študentje oziroma njihove družine finančno oškodovane zaradi prihodkov iz študentskega dela, višina vpisnin se nebrzdano viša, višina subvencije za študentsko prehrano pa je z ZUJF zamrznjena že celo desetletje, če uvodoma izpostavim le najbolj občutljive in očitne pomanjkljivosti obstoječe ureditve. Zato je jasno, da potrebujemo danes predlagani zakon, ki ustrezno naslavlja najbolj pereče težave študentske populacije. O nujnosti tega so me v številnih pogovorih prepričali mladi oziroma predstavniki Študentske organizacije Slovenije, ki so tudi glavni pobudniki in soavtorji danes obravnavanega Predlog Zakona o urejanju položaja študentov. Ta je bil v parlamentarno proceduro sicer vložen že julija lani s podporo kolegov iz Poslanskih skupin Nepovezanih poslancev, LMŠ, SD, SAB in SNS. Veseli me, da so relevantnost in nujnost reševanja obravnavane problematike do slej prepoznali tako člani Komisije Državnega sveta za kulturo, znanost, šolstvo in šport kot tudi člani matičnega delovnega telesa to je Odbor za izobraževanje, znanost, šport in mladino.

Če se sedaj dotaknem vsebine zakona. Kot ključno rešitev ta zakon predvideva povečanje državnih štipendij za 20 odstotkov s predhodnim obdobjem do leta 2024. Predvideva se izvem dohodkov iz študentskega dela in kadrovskih štipendij do višine minimalne plače iz računov opravičenosti do socialnih transferjev. S tem študenti oziroma njihove družine ne bodo več finančno kaznovane, zaradi opravljanja študentskega dela. Predviden je dvig višine subvencije za obrok študentske prehrane na 3,5 evra. Varčevalni ukrepi uvedeni že pred več kot desetletjem s tako imenovanim ZUJF namreč še vedno veljajo. Poleg tega se držijo surovine, kar se odraža z vsakoletnim dvigom doplačila za študentski obrok. Podaljšuje se tudi interval dnevnega koriščanja subvencioniranja študentske prehrane od 7 do 22. ure. S tem se omogoča bolj fleksibilno koriščanje te pravice. Dviguje se tudi višina namenskih sredstev za gradnjo študentskih domov s strani države torej tretji razlog zakaj študentska populacija potrebuje nov področni zakon. Uvaja se digitalna študentske izkaznica, omejuje se višina administrativnih stroškov pri vpisu v študij, ki so do sedaj nesorazmerno bremenili prav študente. Celovitejše se naslavlja študente s posebnimi potrebami in nadarjene mlade ter zagotavljanja njihova enaka obravnava prav tako pa je v predlogu zakona odprto vprašanje o prepovedi spolnega in drugega nadlegovanja ter trpinčenja v študijskem okolju.

Še enkrat poudarjam, da so študentje pomembna družbena skupina, zato je prav, da se kot zakonodajalec odgovorno odzovemo na njihove pozive ter izboljšamo njihov položaj. Verjamem v ugoden razplet predlaganih sprememb in dopolnitev in se že v naprej zahvaljujem vsem, ki boste ta predlog zakona podprli. V kolikor bodo v drugi obravnavi sprejeti amandmaji k manj kot desetini členov v skladu s prvim odstavkom 138. člena Poslovnika v imenu predlagatelja predlagam, da se tretja obravnava predloga zakona opravi še na tej seji.

Hvala lepa.