Hvala lepa.

V skladu s 109. členom Zakona o volitvah v Državni zbor ima zoper odločitev volilne komisije, ki lahko vpliva na potrditev poslanskih mandatov, vsak kandidat in predstavnik liste pravico do pritožbe na Državni zbor, ki se lahko vloži najkasneje do seje Mandatno-volilne komisije, na kateri ta obravnava poročilo o izidu volitev v Državni zbor. Državni zbor odloča o pritožbi o potrditvi poslanskih mandatov. Zdaj z vidika navedene določbe bomo presodili 2 vlogi, naslovljeni na Mandatno-volilno komisijo, in sicer vlogo Jožefa Jarha kot kandidata za poslanca z dne 18. 6. 2018 ter vlogo mag. Franca Žnidaršiča kot predstavnika liste kandidatov Združena levica – demokratična stranka dela in SLOGA ter Rastka Plohla, Janka Vebra, Vilija Kovačiča, Jožefa Jarha in Gašperja Ferjana kot kandidatov za poslance z dne 19. 6. 2018. Vloženi vlogi sta z vidika 109. člena Zakona o volitvah v Državni zbor pravočasni. Drugi odstavek 109. člena Zakona o volitvah v Državni zbor določa, da se pritožba vloži pisno ter da mora vsebovati naslednje sestavine: ime in priimek ter naslov pritožnika, navedbo, da je upravičen za vložitev pritožbe, odločitev volilne komisije, ki jo izpodbija, ime in priimek poslanca, na katerega se odločitev volilne komisije nanaša, ter razloge in morebitne dokaze. Glede vloge Jožefa Jarha je mogoče ugotoviti, prvič, da ne vsebuje bistvenih sestavin, ki so za pritožbo predpisane v drugem odstavku 109. člena Zakona o volitvah v Državni zbor, in drugič, da v vlogi izpodbijani akt ni akt volilne komisije, ki lahko vpliva na potrditev poslanskih mandatov, zoper katerega je v skladu s prvim odstavkom 109. člena Zakona o volitvah v Državni zbor mogoča pritožba na Državni zbor. Iz vloge izhaja, da jo pritožnik utemeljuje z zatrjevanjem protiustavnosti nekaterih zakonov, in sicer Zakona o volitvah v Državni zbor, Zakona o financiranju političnih strank in Zakona o Radioteleviziji Slovenija. Presoja skladnosti zakonov z Ustavo ni v pristojnosti Državnega zbora, zato pritožnik teh pritožbenih razlogov ne more učinkovito uveljaviti v postopku pritožbe po 109. členu Zakona o volitvah v Državni zbor. Glede pritožbe pritožnikov mag. Franca Žnidaršiča, Rastka Plohla, Janka Vebra, Vilija Kovačiča, Jožefa Jarha in Gašperja Ferjana je mogoče ugotoviti, da je sorodna vlogi Jožefa Jarha, ker prav tako, prvič, ne vsebuje bistvenih sestavin, ki so za pritožbo predpisane v drugem odstavku 109. člena Zakona o volitvah v Državni zbor, in drugič, ne vsebuje pritožbenih razlogov, saj pritožniki ne zatrjujejo konkretnih kršitev, ki bi povzročile nezakonitost volilnih izidov. Iz vloge namreč izhaja, da so za pritožnike sporni 3 zakoni, in sicer Zakon o volitvah v Državni zbor, Zakon o Radioteleviziji Slovenija in Zakon o volilni in referendumski kampanji, ki jih izpodbijajo pred Ustavnim sodiščem, sodno varstvo pa uveljavljajo tudi pred Vrhovnim sodiščem. Iz vloge izhaja, da želijo pritožniki začasno zadržati 1. sejo Državnega zbora in da želijo presojo skladnosti predčasnih volitev, ki so bile 3. 6. 2018, z Ustavo in mednarodnopravnimi akti. V postopku po 109. členu Zakona o volitvah v Državni zbor gre za uveljavljanje konkretnega in neabstraktnega pravnega varstva. V tem postopku se lahko izpodbijajo nepravilnosti iz volilnega postopka in nepravilnosti pri ugotavljanju volilnih izidov, ki vplivajo ali bi lahko bistveno vplivale na izid volitev. To so lahko odločitve volilnih komisij ali kršitve v volilnem postopku, ki lahko vplivajo na potrditev mandatov. Zatrjevanj takšnih konkretnih nepravilnosti, zaradi katerih ne bi bilo mogoče priznati ugotovljenega volilnega izida, po vlogi Jožefa Jarha in šestih pritožnikov ne vsebujeta.

Glede na vsebino obeh vlog in zahtev, zahtevek v vlogah ugotavljam, da vlogi Jožefa Jarha ter šestih pritožnikov ni mogoče šteti kot pritožbi po 109. členu Zakona o volitvah v Državni zbor.

Toliko teh uvodnih pojasnil in obrazložitev. Zdaj pa odpiram razpravo.

Želi kdo izmed članov volilne komisije besedo?

Ugotavljam, da ne, zato razpravo zaključujem.

Glede na navedeno predlagam, da Mandatno-volilna komisija sprejme naslednja sklepa:

Prvič, »Vloga Jožefa Jarha se ne obravnava, ker ni pritožba po 109. členu Zakona o volitvah v Državni zbor«. Želi kdo obrazložiti glas? Ne.

Kdo je za? (19 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)

Drugič, »Vloga mag. Franca Žnidaršiča, Rastka Plohla, Janka Vebra, Vilija Kovačiča, Jožefa Jarha in Gašperja Ferjana se ne obravnava, ker ni pritožba po 109. členu Zakona o volitvah v Državni zbor«. Želi kdo obrazložiti glas? Ne.

Kdo je za? (18 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)

Ugotavljam, da je sklep sprejet.

Na glasovanje dajem še naslednji predlog sklepa: Mandatno-volilna komisija predlaga Državnemu zboru, da na podlagi 3. odstavka 82. člena Ustave, 7. člena Zakona o poslancih in 13. člena Poslovnika Državnega zbora sprejme naslednji sklep. »Potrdijo se mandati vsem poslankam in poslancem Državnega zbora, izvoljenim na predčasnih volitvah 3. 6. 2018 po seznamu izvoljenih kandidatk za poslanke in kandidatov za poslance, ki je sestavni del poročila Mandatno-volilne komisije.« Želi kdo obrazložiti glas? Ne.

Kdo je za? (19 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)

Ugotavljam, da je ta predlog sklepa sprejet.

Zaključujem to točko dnevnega in reda in 1. sejo Mandatno-volilne komisije in vam želim še naprej lep dan.

Hvala lepa.