Spoštovani predsednik, spoštovane poslanke, spoštovani poslanci!
Hvala za besedo. Naj vam ob tem tudi čestitam ob izvolitvi v Državni zbor. Želim vam veliko kritičnih, pronicljivih, preudarnih, pa tudi spoštljivih razprav v tej hiši. Zdaj pa k današnji temi.
Evropska komisija je 25. maja 2018 objavila spremembo direktive 2006/112/ES, to je tako imenovana direktiva o sistemu DDV glede obdobja uporabe neobveznega mehanizma obrnjene davčne obveznosti za dobrave določenega blaga in opravljanje določenih storitev dovzetnih za goljufije ter tudi mehanizma za hiter odziv v primerih goljufij na področju DDV. Tukaj govorimo o področju recimo teh tako imenovanih missing traderjev, to se pogosto dogaja kadar gre za kakšne računalniške procesorje, za kakšna recimo žita, CO2 kupone, itn. Obstoječa ukrepa bi se po trenutni ureditvi uporabljala samo do konca letošnjega leta. Komisija je pripravila poročilo o učinkih, to se tiče seveda 199.a in 199.b člena te direktive, kjer tudi ugotavlja, da so se goljufije v določenih sektorjih na račun uporabe obrnjene davčne obveznosti znatno zmanjšale ali celo izginile, zato v predlogu direktive predlaga podaljšanje veljavnosti do sredine leta 2022, se pravi, še za dodatna tri leta in pol. Ker države članice po trenutni ureditvi lahko uporabijo ukrep obrnjene davčne obveznosti po 199.a členu direktive o DDV za obdobje najmanj dveh let, in ker se je ta zahteva izkazala kot ovira za nekatere države članice, ki so leta 2017 želele uvesti mehanizem obrnjene davčne obveznosti za boj proti na novo odkritim primerom goljufij na področju DDV pri dobavi blaga in storitev iz seznama o členu 199.a, komisija tudi predlaga še ukinitev zahteve po najmanj dveletnem obdobju uporabe. Nekatere države so seveda v 2017 želele to vpeljati, ampak ker ne bi izpolnile, ker bi shema prehitro pretekla, izpolniti tega pogoja dveh let, se zaradi tega ukrepa niso mogle poslužiti. V Sloveniji se ukrep obrnjene davčne obveznosti uporablja v primeru prenosa pravic do emisije toplogrednih plinov, ki je bil uveden kot preventivni ukrep potem, ko so bile v nekaterih državah članicah zaznane večje goljufije na tem področju v zelo kratkem času. Primeroma se tukaj misli predvsem na Francijo, na njihov ukrep in potem kasneje ukrep, se pravi, prenos tega, lahko rečemo, tega tipa goljufij na Nizozemsko in takrat so tudi številne druge države zaznale, da je to tveganje in preventivno ta ukrep uvedle. Med tem je bila seveda tudi Republika Slovenija. Gre torej za manjšo spremembo direktive o DDV, kjer sta predlagana dva ukrepa. Prvič, podaljšanje uporabe obrnjene davčne obveznosti za določene sektorje ter mehanizma za hiter odziv in odprava dvoletne omejitve uporabe obrnjene davčne obveznosti kot druga zadeva. Finančna uprava Republike Slovenije večjih goljufij v drugih sektorjih za katere je dovoljena uporaba neobvezne obrnjene davčne obveznosti ni zaznala, bo pa s podaljšanjem uporabe teh ukrepov po predlogu direktive tudi Sloveniji omogočena uvedba obrnjene davčne obveznosti v kolikor bi finančna uprava zaznala večje goljufije in konvencionalni ukrepi boja proti goljufijam ne bi več zadostovali. Iz navedenih razlogov Vlada Republike Slovenije predlaga, da predlog stališča podprete. V primeru vprašanj sem tukaj tudi na razpolago za odgovore in se vam zahvaljujem.