Govor

Andrej Šircelj

Hvala lepa, spoštovani predsednik.

Spoštovana ministrica, državni sekretar, kolegi in kolegice.

Jaz mislim, da tukaj ni dvoma in v Slovenski demokratski stranki nikoli ni bilo dvoma o tem, da je treba slovensko premoženje v tujini zaščititi. In Slovenska demokratska stranka je na to opozarjala že v preteklosti, ne samo da je opozarjala, naredila je tudi določena dejanja, in sicer, tisto najpomembnejše je predvsem to, da je predlagala spremembo ustavnega zakona, zato, da se zaščiti premoženje Nove Ljubljanske banke, ki je državno premoženje v tujini oziroma na Hrvaškem. Takrat, se je ta koalicija oziroma se prejšnja koalicija, da tako rečem, tista koalicija, ki še vedno danes vodi to državo, ki ima Vlado, s tem ni strinjala. To je prvo.

In drugo. Prejšnja koalicija ni od leta 2015 naredila nič zato, da bi zaščitila to premoženje. Namreč, prva sodba, ki jo je Nova Ljubljanska banka plača znesek iz te sodbe je nastal leta 2015 in takrat je bila tudi koalicija seznanjena. In takrat je bil seveda veliko ugodnejši čas za zaščito slovenskega državnega premoženja, to je premoženja davkoplačevalcev v parlamentu in v tej vladi. Jaz tukaj ne vem ali gre za neko prestižno vprašanje kdo bo prvi in kdo bo tisti, ki bo dejansko to naredil. Ali gre tukaj za, bom rekel, politično kolebanje, ki se je kazalo v prejšnjih letih glede zaščite slovenskega premoženja.

In zdaj, ko pod vplivom, močnim vplivom zaveze, ki smo jo dali Evropski komisiji, da moramo prodati del državnega premoženja, seveda hitimo na vrat na nos. Hitimo na vrat na nos pač zaradi tega, ker če tega ne naredimo in če ne pošljemo tega signala v Bruselj, bo Evropska komisija sama prodala Novo Ljubljansko banko, kakorkoli jo že bo prodala. Ne zaradi tega, ker bi bil to temeljni koncept ali pa načrt Evropske komisije, ampak zato, ker smo se mi zavezali, ko smo prejeli državno pomoč, da bomo to dejansko naredili.

Zdaj seveda, kaj pomeni ta državna pomoč. Ta državna pomoč pomeni, da v okviru evropskega pravnega reda država ne sme, bom rekel, nenadzorovano posegati na trg. Z drugimi besedami, država s svojo finančno močjo ne sme, bom rekel, teh tržnih elementov, ki veljajo v Evropski uniji, enostavno pokvariti. To bi bilo isto, kot da bi na primer Francija rekla, da je njen strateški interes to, da ima država večinski delež v eni panogi, katerikoli že, in bi država na ta način dejansko potem posegala. To se pač v okviru pravnega reda Evropske unije ne more delati in to vemo vnaprej, vsi vemo to vnaprej, od takrat naprej, ko smo dejansko vstopili v to asociacijo. Danes rešujemo Novo Ljubljansko banko in rešujemo na nek način predvsem to, da Evropska komisija ne bo sprejela odločbe in sama prodala Nove Ljubljanske banke. Kaj je Vlada delala do sedaj, če vemo, da že pol leta, eno leto dobivamo informacije o tem, da je treba tisto, kar smo se zavezali postoriti. Smo v Evropski uniji in ta pravila moramo spoštovati.

Druga zadeva je, da s tem zakonom ne delamo nič drugega, kot da prenašamo te potencialne obveznosti oziroma obveznosti, za katere Hrvaška meni, da so to obveznosti do Hrvaške, prenašamo na davkoplačevalce, tako ali drugače. Sklad za nasledstvo je državni. Tam je državni denar. To ni neka privatna organizacija in s tem bo ta sklad za nasledstvo poplačeval Novo Ljubljansko banko. In, kot je rekla ministrica, če pa denarja ne bo dovolj bo pa to naredil proračun, sicer iz bilance B, ampak poglejte, tudi ta bilanca B dejansko gre v končni posledici na račun davkoplačevalcev. Tudi tukaj bodo zaradi tega pač davkoplačevalci prejeli manj denarja kot bi ga sicer iz, ne vem, naložb, ki jih ima recimo država. Tukaj to seveda nič ne reši. Kdaj bo pa Republika Slovenija poravnala ta denar v okviru nasledstva in nasledstvenih pogajanj in tako naprej je pa seveda drugo vprašanje, ker vemo, in tukaj me seveda zanima kdaj se sklad za nasledstvo nazadnje sestal oziroma kdaj so se sestali v okviru nasledstva vse bivše države? In, kdaj je bila na tem sestanku, na tem srečanju prisotna Hrvaška zadnjič, če se o tem pogovarjamo. Ker tukaj naj bi dejansko seveda to dobili. Seveda danes smo tukaj postavljeni pred vprašaj ali to podpreti ali ne. In seveda lahko naredimo tisto minimalno, da bomo podprli. In mi bomo podprli. Drugega dejansko ni. Se je pa zgodila velika škoda, ker Vlada tega ni prej naredila in naredila se je velika škoda zaradi tega, ker se niso upoštevali predlogi, ki so bili predlagani, da se v okviru spremembe ustavnega zakona, da se, bom rekel, navsezadnje povračilni ukrepi naredijo tudi na drugačen način, čeprav je takrat celotna pravna stroka ne vem kaj govorila in tako naprej, ampak to bi se lahko naredilo tudi na drugačen način. Veliko bolj neposredno, ker sedaj se sploh ne naredi, ker države naslednice se ne sestajajo in to bo ostalo.

Tukaj bi prosil ministrico za neko podrobno obrazložitev v zvezi z njenimi navedbami, ko je rekla, da se cena Nove Ljubljanske banke ne bi še naprej zniževala. Ona je danes omenila, da se cena Nove Ljubljanske banke ne bi še naprej zniževala in tukaj me zanima, pač, citiram to, »cena se še naprej zniževala«, naj bi se. Ali se res znižuje? Na podlagi katerih podatkov se danes cena Nove Ljubljanske banke znižuje? In drugo, da se cena znižuje z novimi razpravami, tudi to je njena dikcija, tu v Državnem zboru. Tukaj me zanima, če ona misli, da razprave v Državnem zboru znižujejo ceno ali znižujejo ceno to, da je Bloomberg objavil leta 2015 to, da je Nova Ljubljanska banka plačala takrat tiso obvezo, ki jo je naložilo hrvaško sodišče, Vlada pa ni reagirala. Cel svet je vedel. Vsi finančni trgi so vedeli za to in vsi finančni trgi vedo tudi za potencialne obveznosti. Ne misliti, ne misliti, da tega ne vedo, ne misliti, da ne vedo, da je treba 430 milijonov plačati in ne misliti, da potencialni investitorji v Novo Ljubljansko banko tega ne vedo. Bolj vedo kot mi tukaj danes in zdaj. In oni kalkulirajo.

Ampak, če ima ministrica kakšne nove podatke glede tega, bi me seveda zelo zanimalo.

Tako, da glejte, seveda, to moramo narediti, to moramo narediti zaradi zavez, ki jih bomo dali Evropski komisiji, to moramo narediti zaradi tega, da bomo rešili kar se rešiti da, ob tem, da seveda ne vemo kakšna bo ta cena Nove Ljubljanske banke, ampak glede na to, da ministrica pravi, da se cena znižuje, je seveda smotrno tudi o tem kakšno reči na tej seji.

Hvala lepa.