Hvala lepa za dodatno vprašanje.

Torej, razlika je bistvena pri oceni tveganja, da do teh kazni pride. Če se sprejema po nujnem postopku, potem je zelo verjetno, da bi sploh, če prav razumem vašo uvodno razlago, če bi bil zakon sprejet še septembra, potem bi se zelo verjetno izognili scenariju, ko bi evropska komisija, ki je do zdaj napovedala vložitev tožbe, to tožbo dejansko vložila. S trenutkom, ko Evropska komisija vloži tožbo nastane nova okoliščina od katere naprej pavšalni znesek približno 2000 evrov na dan začne teči. Torej to bi bila ključna razlika. Če bi se obravnava omenjenega trojčka zakonov, če bi šli po rednem postopku, potem bi tveganje, da ta rok preden evropska komisija vloži dejansko tožbo zamudimo se bistveno poveča. Po naših predvidevanjih in na podlagi dosedanje prakse evropska komisija od trenutka, ko napove vložitev tožbe, to se je zgodilo v tem primeru 19.7, do same vložitve tožbe preteče približno dva do tri mesece. Torej, ko govorimo o sprejemu zakona oktobra ali kasneje, potem se tvegaje za to, da bi nastale te težko popravljive posledice, bistveno poveča. Za Evropsko komisijo je bistvena okoliščina, ki jo država članica mora / nerazumljivo/ sprejem zakona ne samo vložitev v zakonodajni postopek, to ni dovolj, da bi se postopek proti Sloveniji v tem primeru ustavil. Hvala lepa.