Spoštovani gospod predsednik, spoštovana gospa ministrica, spoštovani visoki zbor!

Moram priznati, da mi je malo težko, zato ker se zavedam in tudi vsi na Fiskalnem svetu se zavedamo problemov, ki bremenijo zdravstvo, in tudi nihče ne dvomi v dobre namene, ki jih ima Vlada s tem predlogom. Vendar je treba opozoriti, tu razpravljamo oziroma odločamo o javnem denarju, o javni porabi. Kadar odločaš o svojem denarju, takrat lahko sprejemaš ad hoc odločitve, za porabo javnega denarja pa imamo zakone, dogovore, procedure, in eden od teh zakonov, ki urejajo porabo javnega denarja, je tudi Zakon o fiskalnem pravilu. Zato je protizakonito, če odločitve sprejemamo ad hoc, saj Zakon o fiskalnem pravilu jasno določa v že omenjenem šestem odstavku 6. člena, da če Vlada ugotovi, da so spremenjene okoliščine, je potrebna sprememba okvira. V tem primeru se Vlada sklicuje na spremenjene okoliščine, spremenjenega okvira pa ni pripravila. Lahko bi ga bila pripravila že v aprilu, hkrati s Paktom stabilnosti, ampak takrat očitno te spremenjene okoliščine še niso bile dovolj izrazite ali pa so bili kakšni drugi razlogi, da do takšnega predloga in do spremembe okvira ni prišlo. Torej, tokrat imamo predlog za porabo nekega javnega denarja izven okvira, kajti četudi Vlada v obrazložitvi pravi, da se bo verjetno poraba drugih blagajn zmanjšala, pa vendar sam odlok govori samo o povečanju porabe ene od javnih blagajn, ne pa, kje bo kompenzirano, kar seveda pomeni, da ni nobenega zagotovila, da okvir javne porabe ne bo prebit. In to ne bi bilo dobro iz več razlogov: ni dobro, da kršimo pravila, ki smo jih sami postavili; to je posebej nevarno, če to storimo v interregnumu, ker s tem pošiljamo napačen signal, da zdaj, ko se je parlament zamenjal, bomo pa odstopili od fiskalnega pravila oziroma ga bomo bolj ohlapno, po domače tolmačili. Tudi mnenja Zakonodajno-pravne službe ne razumemo samo kot formalnost, ampak dejansko izhaja, da šesti odstavek 6. člena, ki govori o spremembah, ne more biti podlaga za tak odlok, in potem se seveda vprašamo, kje je pravna podlaga, in ugotavljamo, da pravne podlage za tak odlok ni.

Zdaj se ne bi spuščal v različne podrobnosti in diskutiral o posameznih odgovorih Ministrstva za finance, ampak izziv je, recimo, trditev, da »ne gre za presežek, ampak pričakovani presežek«, kajti o presežku in kaj se počne s presežki posameznih javnih blagajn jasno govori Zakon o fiskalnem pravilu. Zato Vlada utemeljuje, da to pravzaprav ni presežek, ampak samo pričakovani presežek, zato ni podvržen pravilu. Tu moram priznati, da to z običajno logiko malo težko razumem. Torej, naj končam. Pravilna pot je, da Vlada sprejme nov proračunski okvir, in sicer, podatki bodo čez kakšnih štirinajst dni znani, tudi ocene, kaj se dogaja makroekonomsko in javnofinančno. Na tej osnovi je treba sprejeti nov okvir. Seveda, katere so pa prioritete znotraj tega novega okvira, je pa politična odločitev, v to se Fiskalni svet praviloma ne spušča. In, seveda, če je prioriteta zdravstvo in večji delež javne porabe za zdravstvo, potem je to možno storiti v novem okviru, ki bo sprejet v skladu z Zakonom o fiskalnem pravilu.

Hvala lepa.