Hvala lepa, gospod predsednik.

Lep pozdrav vsem poslancem in vabljenim!

Dovolite mi, da nekoliko več poudarka dam namenom porabe teh 35 milijonov evrov. Kot je že ministrica poudarila, bom zasledovala predvsem smiselnost porabe teh 35 milijonov. In če se usmerimo na skrajševanje čakalnih dob, Nacionalni inštitut za javno zdravje v aprilskem poročilu o čakalnih dobah sicer ugotavlja, da se je trend naraščanja števila čakajočih in podaljševanja čakalnih dob umiril, vendar še vedno skoraj 60 tisoč oseb čaka na zdravstvene storitve oziroma diagnostično-terapevtske storitve nad dopustno čakalno dobo. Z vidika števila čakajočih nad dopustno čakalno dobo so tako najbolj kritične dejavnosti kardiologija in angiologija, ortopedija, okulistika in zobozdravstvo. Ministrstvo za zdravje je področje čakalnih dob prepoznalo za prednostno področje že predhodno, zato je v preteklosti razpoložljiva sredstva že usmerjalo v več ciljanih ukrepov, in sicer v trajne širitve zdravstvenih programov, kjer se izkazuje problematika čakalnih dob, potem v izvajanje enkratnih dodatnih programov, ki so bili večinoma usmerjeni v operativne dejavnosti tudi z namenom skrajševanja dolgotrajnih bolniških odsotnosti, potem v širjenje nabora zdravstvenih storitev in programov, ki so plačani po realizaciji, ter višanje plačanega deleža preseganja rednega programa v specialistično-ambulantni dejavnosti.

Tudi v letu 2018 bodo povišani prihodki zdravstvene blagajne namenjeni financiranju ukrepov, ki bodo povečali dostopnost zavarovanih oseb do zdravstvenih storitev na primarni, sekundarni in terciarni ravni in s tem vplivali tudi na skrajševanje čakalnih dob ter izboljšanje oskrbe zavarovanih oseb. Poraba sredstev bo opredeljena v postopku partnerskih dogovarjanj in bo predvidoma osredotočena na plačilo povečanega obsega večine zdravstvenih storitev, predvsem na te, kjer so nedopustne čakalne dobe, se pravi, največji problem, s čimer pričakujemo seveda nižanje števila čakajočih in skrajševanje čakalnih dob.

Zaradi fiskalnega pravila moramo sprejeti ta odlok in potem čim prej s partnerskimi dogovarjanji določiti v aneksu 2 razrez porabe teh sredstev za namene storitev, ki bodo vplivale na prej omenjeno skrajševanje čakalnih dob, večjo dostopnost in boljšo oskrbo prebivalcev. Ob tem je treba poudariti, da bo s spremembo odloka v 2018, kot je že ministrica povedala, pravzaprav omogočena poraba razpoložljivih prihodkov, kar pomeni, da se zavod v letu 2018 ne bo zadolževal in bo ciljni saldo zdravstvene blagajne 0,0 % BDP.

Morda obrazložitev glede pripombe Fiskalnega sveta, ki je poudaril in nas pozval tudi k pregledu ekonomičnosti poslovanja zdravstvenega sistema, bi poudarila, da je Ministrstvo za zdravje v letu 2015 ravno z namenom ekonomičnosti poslovanja zdravstvenega sistema skupaj s Svetovno zdravstveno organizacijo opravil analizo zdravstvenega sistema v Sloveniji, ki je vsebovala pregled različnih vsebinskih področij, in sicer: oceno financiranja, pregled izdatkov, pregled procesa nakupovanja in plačevanja zdravstvenih storitev ter proučitev upravičenosti dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Tudi na podlagi te analize sistema zdravstvenega varstva so bili že izpeljani določeni ukrepi, med drugim tudi prenos plačila pripravništev, specializacij na državni proračun in pripravljen tudi predlog novega Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. Nadalje glede te pripombe Fiskalnega sveta o ekonomičnosti poslovanja bi poudarila, da se je v letu 2017 Vlada Republike Slovenije seznanila z analizo vzrokov primanjkljajev javnih zavodov v zdravstvu, ki je bila osnova za sprejetje interventnega Zakona o ukrepih za zagotovitev finančne stabilnosti javnih zdravstvenih zavodov, katerih ustanoviteljica je Republika Slovenija. S sprejetjem interventnega zakona se je zagotovilo nadaljnje nemoteno izvajanje javne zdravstvene službe na sekundarni in terciarni ravni, katere izvajanje je bilo ogroženo zaradi visokih zapadlih neplačanih obveznosti bolnišnic. Iz proračuna so takrat bila namenjena sredstva, in sicer v višini 136 milijonov evrov, za pokrivanje izgub v 15 javnih bolnišnicah, hkrati pa se je izvedel postopek in proces s 1. 12. 2017 izvajanja sanacije teh bolnišnic.

Nadalje se izvaja tudi nacionalna stroškovna analiza za dejavnosti, ki jih izvajajo bolnišnice, pri kateri sodeluje tako Ministrstvo za zdravje, Zavod za zdravstveno zavarovanje, Nacionalni inštitut za javno zdravje in Združenje zdravstvenih zavodov. Projekt je prednostno usmerjen v cene skupnih primerljivih primerov, saj bolnišnice v povprečju 70 % prihodkov cene pridobijo z izvajanjem akutnih bolnišničnih obravnav. Z izvedbo projekta se bo pokazalo, katere storitve so v sedanjem sistemu finančno pod- ali prevrednotene in kakšne finančne posledice se pričakujejo ob uvedbi novih predlaganih cen. Ocenjujemo, da bodo lahko novo izračunane uteži ustrezna podlaga za določitev novega sistema financiranja akutnih bolnišničnih obravnav. Nacionalna stroškovna analiza bo v nadaljnjem osredotočena tudi na specialistične ambulantne dejavnosti, kjer je tudi predvidena vzpostavitev cen, ki bodo odražale dejanske stroške izvajalcev.

S temi ključnimi ukrepi bi lahko podkrepili stališče, da država že izvaja številne aktivnosti, ki bodo vplivale na ekonomičnost ali pa večjo ekonomičnost delovanja zdravstvenega sistema, zato seveda predlagamo, da se odlok podpre in da sprejmemo te ukrepe za skrajševanje čakalnih dob ter večjo dostopnost ljudi do zdravstvenih storitev. Hvala lepa.