Hvala lepa, gospod predsednik, za besedo.

Lep pozdrav vsem tudi v mojem imenu!

Državni zbor je Odlok o okviru za pripravo proračunov sektorja država za obdobje 2018-2020 sprejel 20. aprila 2017 in na podlagi ugotovljenih spremenjenih okoliščin spremenil ta odlok tako z vidika državnega proračuna kot tudi z vidika zdravstvene blagajne v novembru 2017. Po polletnem izvrševanju proračunov oziroma javnih financ na vseh področjih ugotavljamo, da bo na področju zdravstvene blagajne prišlo do znatno višjih prihodkov, kot smo jih načrtovali ob koncu lanskega leta, in če ne bi spremenili Odloka o okviru za pripravo proračunov sektorja država, bi ta sredstva morali hraniti v posebni rezervi za porabo v obdobjih, ki sledijo visoki gospodarski rasti oziroma v primeru spremembe v ekonomski situaciji. Glede na to, da je bil odlok pripravljen v okvirih makroekonomskih izhodišč, kot jih je določala jesenska napoved iz septembra leta 2017, in da se je spomladanska napoved v letošnjem letu spremenila navzgor praktično v vseh elementih, ki so pomembni za določitev tako prihodkov kot na drugi strani tudi odhodkov zdravstvene blagajne, in, kot rečeno, na podlagi dejanske realizacije zdravstvene blagajne v prvem polletju letošnjega leta, je Vlada ocenila, da bi bilo primerno, predvsem ob upoštevanju akutne situacije na področju skrajševanja čakalnih dob, ta pričakovani presežek v višini približno 35 milijonov bolje nameniti za to, da se že v letošnjem letu lahko okrepi oziroma poveča obseg izvedenih zdravstvenih storitev in tako vpliva na čakalne vrste.

Zakon o fiskalnem pravilu, ki je podlaga za sprejetje in za spreminjanje odloka, omogoča spremembo Odloka o okviru za pripravo proračunov sektorja država na podlagi 6. člena zakona. Vsebinsko je ključni predpogoj za to, da lahko pride do spremembe odloka, v spremenjenih okoliščinah. Kot rečeno, Vlada ocenjuje, da so te spremenjene okoliščine nastopile zaradi specifične situacije, kot jo imamo v letošnjem letu, kjer Vlada opravlja zgolj tekoče posle in ne more predlagati konkretnih strukturnih ukrepov za spremembo javnofinančnih odhodkov na drugih področjih javnofinančne porabe, je Vlada ocenila, da bi kljub vsemu bilo primerno, da se spremeni zgornja možna raven odhodkov zgolj za zdravstveno blagajno, ostali cilji, javnofinančni, za leto 2018 pa ostanejo nespremenjeni. Ocenjujemo namreč, da bo poraba na drugih enotah sektorja država v letošnjem letu takšna in tudi prihodki na drugih enotah sektorja država takšni, da splošni cilji javnofinančne politike za leto 2018 niso ogroženi. Naj spomnim, da ti cilji pomenijo, da bomo do konca letošnjega leta na ravni sektorja država dosegli proračunski presežek v višini 0,4 % bruto proizvoda in da bomo dolg sektorja država znižali na raven med 69 in 70 % BDP. Kot rečeno, ti cilji s predlaganim odlokom niso ogroženi, res pa je, da Vlada zaradi iskanja ravnotežja med različnimi politikami, ki jih mora zagotavljati, predlaga, da se del fiskalnega prostora, ki se je ustvaril v prvi polovici letošnjega leta z boljšimi prihodki in z nižjimi odhodki od načrtovanih, usmeri v razreševanje problematike dolgih čakalnih vrst. Dejansko realizacija zdravstvenega zavoda v prvi polovici letošnjega leta izkazuje možnost, da se do konca leta doseže presežek 35 milijonov prihodkov nad odhodki. V odloku tega presežka nismo imeli predvidenega, ker že po Zakonu o javnih financah mora zdravstvena blagajna poslovati uravnoteženo in to uravnoteženo poslovanje zdravstvene blagajne tudi s spremembo odloka ni v ničemer ogroženo. Glede natančnega razreza porabe teh dodatnih sredstev predlagam, da dajo podrobnejša pojasnila kasneje kolegice z Ministrstva za zdravje oziroma zavoda.

Kot sem omenila že prej, po mnenju Vlade obstaja pravna podlaga za spremembo odloka v 6. členu Zakona o fiskalnem pravilu, se pa strinjamo z ugotovitvijo Zakonodajno-pravne službe, da je zapisana dosedanja praksa, ko smo odlok vedno spreminjali na podlagi šestega odstavka 6. člena, nekoliko preozka, zaradi tega soglašamo s predlogom za amandma odbora, da se kot pravna podlaga navede 6. člen kot celota in ne zgolj njegov šesti odstavek.

V zvezi z mnenjem Fiskalnega sveta mi dovolite, da se do njega opredelim že v tem nastopu, da ne bi kasneje podaljševala razprave. Strinjamo se, da je treba javne finance upravljati po načelu previdnosti pri načrtovanju tako na prihodkovni kot na odhodkovni strani, in če bi bilo s predlaganimi rešitvami ogroženo doseganje javnofinančnih ciljev v letošnjem letu, bi absolutno morali slediti opozorilom, ki jih v svojem mnenju izpostavlja Fiskalni svet. Vendar, kot sem že omenila, imamo omejene možnosti glede predlaganja strukturnih ukrepov, dejansko izvrševanje javnih financ v prvem polletju pa kaže, da javnofinančni cilji za letošnje leto niso na noben način tudi s predlaganimi spremembami ogroženi. In zaradi tega ocenjujemo, da je primerno v tem konkretnem primeru upoštevati tudi širši namen, ki ga moramo zasledovati pri odgovornem javnofinančnem načrtovanju. Ne gre zgolj za to, da moramo zagotoviti smotrno porabo javnih sredstev v skladu z ekonomsko močjo države, ampak moramo hkrati zagotoviti tudi nemoteno izvajanje drugih prioritet, ki so postavljene na najvišji ravni. In odprava čakalnih dob je po mnenju Vlade ena takih ključnih prioritet, kjer je treba najti po našem mnenju ustrezno ravnotežje med obema načeloma, seveda posebej ob poudarjanju tega, da javnofinančni cilji niso v ničemer ogroženi, tudi če se ta predlog odloka sprejme.

Toliko za uvod, smo pa na razpolago še za odgovore na vprašanja. Hvala lepa.