Govor

Hvala lepa, gospod predsednik.

Prav lep pozdrav vsem prisotnim, predstavnikom Vlade, predstavniku Urada predsednika republike!

Meni je malo nerodno, ker nas javno spremljajo, da imamo tu zdaj neke koalicijske, ali kako se temu reče, razprave, ko pa vendar gre za eminentno zunanjepolitično in seveda tudi obrambno vprašanje. V prejšnji sestavi je - najbrž je bil legitimen - Odbor za obrambo sprejel sklep in dal zeleno luč tej zadevi, temu sporazumu, o tem je govoril tudi državni sekretar, gospod Bizjak, in to je bilo 1. marca letos, se pravi, pred dobrega pol leta. Res je, tudi meni se postavlja zdaj vprašanje. Vmes, mislim, da 14. marca je gospod Cerar odstopil, seveda so se zadeve spremenile, ampak tovrstni postopki, ki so se začeli, najbrž gredo naprej. Ampak jaz se ne bom zdaj vtikal v to procesno zagato, ki je zdaj tu nastala, ki jo ima predvsem nova koalicija. Ne mislim nagajati, nasprotno, mi zelo jasno povemo, da smo bili v času polnomočne Vlade Mira Cerarja opozicija, in če bo danes gospod Šarec izvoljen in bo sestavil Vlado, zelo jasno povemo, da bomo mi opozicija, ki pa seveda državotvorne, dobre zadeve, predvsem pa zaveze Republike Slovenije spoštuje. In tu pravzaprav gre za zaveze, za izpolnjevanje zavez, ki jih je dala Republika Slovenija. Državni sekretar je povedal morda malo premalo o PESCO in ta zadeva je pravzaprav nekako tudi integrirana s PESCO. In voditelji držav Evropske unije, torej tudi naš predsednik Vlade dr. Miro Cerar, so v Rimu marca lansko leto, 2017, dali zavezo. In ta zaveza je nekako takšna, da bo šel razvoj Evropske unije v smeri večje integracije, med njimi je področje varnosti na prvem mestu, govorimo torej o varnosti. Jaz ne bom danes govoril o tehničnih karakteristikah teh vozil, ki jih nabavlja Republika Slovenija, ker se na to preprosto ne spoznam. Znam pa brati sporazum in tudi razumem, da današnja obravnava je v skladu z Zakonom o zunanjih zadevah, najprej pobuda - tu je takoj zdaj moje vprašanje, kdaj se načrtuje ratifikacija tega sporazuma v Državnem zboru. Imam pa vedno pred očmi - in to je tudi stališče Nove Slovenije - področje varnosti je na prvem mestu; varnost danes ni več samo po sebi umevna. In v razpravi o prihodnosti Evrope, ki je že kar nekaj časa zelo aktivna, dobiva področje varnosti in obrambe prominentno vlogo in vse več zagovornikov nadaljnje integracije nakazuje dolgoročni razvoj v smeri oblikovanja obrambne unije. Zdaj, ali bomo mi tu zraven ali ne bomo zraven, to se pa zdaj moramo odločiti. Ampak nekdo je dal neke zaveze, mi tem zavezam nismo nasprotovali. V procesu nadaljnje integracije bodo sodelovale le države članice Evropske unije, ki bodo sposobne in voljne sprejeti bolj ambiciozne zaveze in pripravljene oblikovati bolj povezano jedro Evropske unije. Biti v najbolj povezanem jedru Evropske unije je tudi strateška usmeritev Slovenije, ki izhaja iz Strategije o zunanji politiki. Ali se motim? Ali se motim? Ali bomo zdaj z novo koalicijo to strategijo, ki smo jo sprejeli, in prav tako deklaracijo, ali bomo to zrušili? Ne vem, to je pač zadeva novonastajajoče koalicije. Ampak še enkrat, biti v najbolj povezanem jedru Evropske unije, je tudi strateška usmeritev Slovenije, kot izhaja iz Strategije o zunanji politiki. Proces oblikovanja Evropske unije, torej proces oblikovanja EU obrambnih struktur poteka seveda že kar nekaj časa. Ne nazadnje ima zgodovinsko podlago že v Maastrichtskem sporazumu - ali je Slovenija zraven pri Maastrichtu? Najbrž je, kajne. Torej, zaveza je tam, tam je pač zgodovinska podlaga. Pravni temelj za stalno strukturno sodelovanje na področju obrambe, torej PESCO, pa predstavljajo 46. člen ter Protokol 10 Lizbonske pogodbe. To sem si šel pogledat in tu smo mi zraven. Kaj zdaj? A bomo zdaj izstopili, odstopili od tega? To so zdaj ključna vprašanja. Ne bom več v tej smeri, ampak tu soglašam z razmišljanjem kolega Zmaga Jelinčiča. Tudi sam vedno, ko gre za zunanjepolitična vprašanja, izpostavljam naš nacionalni interes. Zdaj v tem primeru, ali je možno govoriti o kakšnih protidobavah. Ali bolj po domače, ali je možno govoriti o kakšnem interesu slovenskega gospodarstva. Gre za posel nekaj sto milijonov in ni vrag, če smo mi v tej družini, da mi tudi ne bi nekaj znali narediti, v Sloveniji je veliko znanja. In to me zdaj zanima, če je ta nabava 300 milijonov, koliko bo od tega dobilo slovensko gospodarstvo. To so po moje ključna vprašanja, ko govorimo - in jaz to vedno zagovarjam - slovenski nacionalni interes.

Hvala lepa, ker ste me poslušali.