Gospod predsednik, spoštovane poslanke in poslanci, članice in člani odbora! Hvala lepa za vašo dobrodošlico. Danes bi vas rad seznanil z izhodišči za udeležbo slovenske delegacije na rednem zasedanju Sveta za splošne zadeve 18. septembra 2018 v Bruslju.

Prva točka bo večletni finančni okvir 2020-2027. To je za Slovenijo posebej pomembno, ker trenutna izhodišča so zelo ugodna in želimo, da se ta pogajanja čim prej zaključijo.

Svet za splošne zadeve bo opravil politično razpravo o večletnem finančnem okviru 2020-2027. Ministri in državni sekretarji se bodo v razpravi dotaknili predvsem vprašanj v zvezi s prioritetnimi področji novega finančnega okvira in obsegom sredstev, ki naj bi jih Evropska unija namenila za ta področja v naslednjem sedemletnem obdobju.

Trenutno se na tehnični ravni končuje prva uvodna faza pogajanj, ki je namenjena predvsem predstavitvi predlogov komisije in pojasnjevanju tehničnih vprašanj. Svet za splošne zadeve bo na podlagi poročila predsedstva pregledal napredek v zadnjih mesecih. Pričakujemo, da bo GAC obravnaval to temo na vsakem zasedanju do konca leta, s ciljem, da se decembra opravi prva politična razprava na ravni Evropskega sveta. Slovenija bo na zasedanju poudarila pomen hitrega dogovora o finančnem okviru, kar bi prispevalo k pravočasni pripravi vseh predpisov in dokumentov, potrebnih za čim hitrejši začetek izvajanja nove finančne perspektive in črpanje sredstev Evropske unije. Sicer ocenjujemo, da je komisija pripravila ambiciozen predlog večletnega finančnega okvira, ki ustrezno upošteva nove prioritete Evropske unije. Kot pozitivno ocenjujemo dejstvo, da je komisija kljub izstopu Združenega kraljestva predlagala obseg sredstev, ki je primerljiv s sedanjim finančnim okvirom. Naklonjeni smo povečanju sredstev za nove izzive, še posebej na področju migracij, varnosti, digitalizacije, pa tudi na področju raziskav in mobilnosti v okviru programa Erasmus Plus. Seveda pa ne moremo mimo tega, da bosta za Slovenijo tudi v prihodnje ključni področji kohezija in v okviru skupne kmetijske politike razvoj podeželja. Prav ti dve politiki sta doživeli v predlogu komisije, predvsem zaradi zmanjšanja prihodkov proračuna EU, povezanega z Brexitom, tudi največja znižanja. Na področju kohezije bo tako ključen izziv, kako v pogajanjih, ob siceršnjem zmanjšanju sredstev za kohezijo v proračunu Evropske unije, ohraniti za Slovenijo zelo ugoden predlog obsega kohezijskih sredstev. Pri skupni kmetijski politiki pa ugotavljamo, da so bili še posebej na področju razvoja podeželja rezi preveliki, zato bomo v pogajanjih vsekakor želeli omiliti predlagani padec sredstev.

Druga točka, predstavitev prednostnih nalog avstrijskega predsedstva. Vem, da bo točka, ki se bo posebej obravnavala, pa mogoče samo nekaj poudarkov.

Naslednja točka na dnevnem redu zasedanja bo predstavitev prednostnih nalog avstrijskega predsedstva. Pod geslom Evropa, ki varuje, se bo predsedstvo v drugi polovici leta 2018 osredotočilo na tri prednostne naloge: varnost in boj proti nezakonitim migracijam, ohranjanje konkurenčnosti s poudarkom na digitalizaciji in stabilnost v soseščini.

Tretja točka, ki se bo obravnavala, bo zakonodajno načrtovanje. Na zasedanju bo Evropska komisija predstavila načrt aktivnosti na področju priprave zakonodajnih predlogov do izteka svojega mandata spomladi prihodnje leto. Gre za nadaljevanje prakse, ki je bila vzpostavljena z medinstitucionalnim sporazumom o boljšem pravnem urejanju iz leta 2016, v skladu s katero se komisija o vsebini zakonodajnih pobud redno posvetuje s Svetom Evropske unije in skuša v čim večji meri upoštevati stališča držav članic. Komisija bo tako predstavila pismo o nameni glede konkretnih zakonodajnih pobud, ki jih je objavila to sredo, 12. 9. 2018. Za Slovenijo so še posebej pomembni napredek in rezultati zakonodajnih aktivnosti na področju migracij, večletnega finančnega okvira, enotnega digitalnega trga ter bančne unije. Želimo tudi, da komisija posebno pozornost posveti pripravi predlogov poenostavitve fiskalnih pravil, na kar opozarja tudi Evropska centralna banka. Zavedamo se, da rezultatov brez zahtevnih kompromisov ne bo in bomo tudi naredili vse, kar je v naši moči, da do njih pride.

Četrta točka, ki se bo obravnavala, je priprava na zasedanje Evropskega sveta 18. oktobra 2018. Svet za splošne zadeve bo obravnaval tudi obrazloženi osnutek delovnega reda za naslednje zasedanje Evropskega sveta, ki bo 18. oktobra 2018 v Bruslju. Predvidoma bo osrednja tema vprašanje notranje varnosti, o kateri bodo voditelji držav in vlad razpravljali že na neformalnem srečanju med 21. in 23. septembrom 2018 v Salzburgu. Pričakujemo, da bodo na oktobrskem zasedanju Evropskega sveta v zvezi z notranjo varnostjo sprejeti še formalni sklepi. Evropski svet bo prav tako obravnaval problematiko migracij, ki je trenutno ena najzahtevnejših tematik Evropske unije. V Sloveniji že sedaj ocenjujemo, da je predvideni osnutek dnevnega reda Evropskega sveta ustrezen. Računamo, da bodo vsebinska vprašanja glede notranje varnosti obravnavana na že prej omenjenem neformalnem vrhu v Salzburgu, tako bi evropskim voditeljem ostalo več časa za razpravo o migracijah, ker je napredek resnično potreben. Slovenija ima interes in si prizadeva za dogovore na osnovi deljene odgovornosti in solidarnosti, ki bi prinesli trajne rešitve.

Peta točka, pravna država na Poljskem. Naslednja točka bo ponovna razprava o trenutnem stanju na področju pravne države na Poljskem, in sicer v povezavi s prvim odstavkom 7. člena Pogodbe o Evropski uniji, katerega cilj je zagotoviti spoštovanje skupnih vrednot Evropske unije, med katerimi je tudi pravna država. Načelno stališče, ki ga zagovarja Slovenija, je, da moramo v sami Evropski uniji ohraniti sprejeta načela in skupne vrednote, med katerimi je pravna država. V tem smislu je Slovenija vseskozi podpirala aktivnosti Evropske komisije in poglobljeni dialog med Evropsko komisijo in Poljsko. Glede na to, da je Evropska komisija tudi po sprožitvi 7. člena Pogodbe o Evropski uniji ocenila, da še vedno obstaja jasna možnost kršitve načel pravne države na Poljskem, je predlagala Svetu, da v skladu s prvim odstavkom že omenjenega 7. člena Pogodbe o Evropski uniji zasliši Poljsko. Na junijskem zasedanju Sveta za splošne zadeve je tako dejansko potekalo prvo zaslišanje Poljske. Države članice so imele priložnost postaviti Poljski podrobna vprašanja s področja reforme sodstva in pravne države, Poljski pa je bila dana možnost poglobljeno predstaviti svoje poglede. Predsedstvo je razpravo zaključilo z napovedjo, da bo Svet za splošne zadeve ponovno obravnaval vprašanja pravne države na Poljskem, in sicer z namenom, da oceni aktualne razmere in se dogovori o naslednjih korakih. Zaslišanje Poljske se bo nadaljevalo na septembrskem zasedanju Sveta za splošne zadeve, prav tako pa je možno, da bo Svet dodatno razpravljal tudi o nadaljnjih korakih glede vladavine prava na Poljskem. Slovenija je v dosedanjih razpravah vedno poudarjala, da moramo znotraj Evropske unije sprejete standarde ohranjati, tako zaradi nas samih kot zaradi držav, ki se pripravljajo na članstvo v Evropski uniji. Slovenija vseskozi podpira aktivnosti Evropske komisije za zagotavljanje spoštovanja pravne države na Poljskem in meni, da je skrb za zagotavljanje spoštovanja načel pravne države skupna odgovornost institucij EU in držav članic. Zaslišanje na Svetu, ki je predvideno s prvim odstavkom 7. člena Pogodbe EU, ocenjujemo kot priložnost za države članice, da Poljski zastavijo podrobnejša vprašanja in za Poljsko, da nanje poglobljeno odgovori.

Gospod predsednik, s tem sem zaključil svojo predstavitev in teze za srečanje. Hvala.