Hvala za besedo, gospod predsednik. Spoštovani kolegi poslanci!

Se zahvaljujem, da mi je bila dana ta možnost predstavitve sebe, seveda, in tudi različne smernice glede vodenja tega pomembnega resorja, ki odpira poti rast za nas in razvoj naše države, to do konca te perspektive in pogled na novo naslednjo perspektivo, ki prihaja.

Moj življenjepis, jaz ga lahko strnem, zelo enostavno, prvo podjetje sem odprl, sem podjetnik, ko sem imel 22 let. Od tistega dne dalje živim in delam v duhu podjetništva. Tudi morda zaradi različnih spletov okoliščin, ko se mora pač človek postaviti na noge kdaj tudi sam. Nisem nikoli čakal pomoči od nobenega, tako da tudi ko sem bil podjetnik nisem imel pomoči od nobenega. Tako da karkoli sem delal v svojem življenju sem delal z velikim veseljem, z intuziazmom, pa stremel na uspeh, na rezultate. Tako sem tudi z intuziazmom, verjamem, če bom potrjen na ta resor, sprejel ta izziv in z velikim veseljem in ponosom pa z odgovornostjo verjetno peljal po mojih najboljših možnostih.

Po izobrazbi sem najprej geometer, potem sem diplomiran ekonomist in tudi magister poslovnih ved s specializacijo v mednarodnem poslovanju. Bil sem direktor različnih podjetij, tudi več podjetij hkrati. V danem trenutku tudi celo treh podjetij. Vsa podjetja so vedno poslovala pozitivno, uspešno in vedno s smislom na razvoj.

Mislim, da je biti podjetnik danes neprecenljiva vrednost in ta neprecenljiva vrednost so predvsem pa delavci in njihova delovna sila. To je moja misel s katero sem jaz vedno v podjetniškem duhu tudi delal.

V najhujšem kriznem času, kot veste po krizi leta 2008, 2009, ko je prišlo do stečaja kar nekaj podjetij, predvsem gradbenih podjetij, smo se mi v družini zelo korajžno in hrabro odločili na še dodatne investicije. Tako da leta 2011 smo mi zazidali tisto tako glasno betonarno, ki jo slišite v marsikakšnem mediju ali na tak ali drugačen način. Tako da absolutno ni bila betonarna zgrajena v vidik te perspektive drugega tira, absolutno ne, ker to je praktično bila zgrajena že pred 7 leti, ko pojma nisem imel kam in kako me bo politična pot peljala do sem, ali pa sploh politična pot.

Naša podjetja zastopajo multinacionalke, dve multinacionalki. In, kot veste, delati v multinacionalki je zelo hudo, ker so pričakovanja izredno visoka in tako da tudi te smo vedno dokazali, da znamo in še vedno jih zastopamo.

Leta 2011 ko je bila najhujša kriza v komerciali, predvsem v gradbeništvu, je bila moja zamisel, da ustanovimo grozd in sem tudi praktično oče grozda, ki je nastalo potem firma več podjetnikov, da smo lahko nastopali konkurenčno na trgu. Kot veste, večja naročila, boljši pogoji, bolj konkurenčni. To je matematika. In tako smo še danes zelo uspešni oziroma ostali, žena v tem segmentu.

Leta 2013 in 2014 sem imel to možnost in zelo vestno in z veseljem opravljal funkcijo predsednika nadzornega sveta na RTV Slovenija in tudi začel spreminjati zadeve v pozitivnem smislu, ampak potem zaradi spleta okoliščin političnih sem, morem reči, tudi z malo nezadovoljstvom, ker sem začel resno razmišljati, da bi začel spreminjati zadeve sem moral to pustiti, ampak v redu.

Bil sem dokler nisem bil izvoljen za poslanca tudi župan. Zadnje štiri leta sem županoval v občini Komen, kjer je Štanjel, če poznate, kjer smo z inovativnim pristopom brez sredstev z notranjo reorganizacijo in z racionalizacijo samo naredili kar nekaj investicij. Na te investicije sem osebno zelo ponosen, tako da smo postavili tudi samo občino kar na mednarodni zemljevid, s tem, da smo osvojili najvišji prestižni znak, to je zlati znak trajnostnega turizma, katerega ima samo Bled, Ljubljana, Podčetrtek, Rogaška in Komen. Tako da to mislim, da je bil en velik velik uspeh za nas. Vestno smo delali, timsko smo delali, ker jaz mislim, da je to vedno pomembno, da sodelujemo in da vedno vsi skupaj smo del karkoli zadev si izmislimo in naredimo. Se pravi, timsko delo je pomembno.

Moram povedati, da nisem osebno dobesedno nisem velik govornik, ker sem velik operativec. Nisem teoretik in nisem filozof. Delam pa vestno, gospodarno, napredno z vizijo in predvsem z intuicijo. V tej fazi v kateri se bom dobil, če bom, tukaj intuicije je malo, ker tu vemo kaj moramo delati. Tukaj je bolj vizija in strategija, da peljemo naprej stvar, sredstva v pravo smer za razvoj naše države.

Zakaj mesto ministra službe Vlade za razvoj in kohezijsko politiko? Jaz sem vedno, rajši bi videl, da to ne bi bila neka služba Vlade, ker mislim, da je sedaj že prerasla toliko, da ni več ena služba Vlade, ker kar sem prebral je že 220 zaposlenih, tako da bi lahko komot preraslo zadevo in postalo dobesedno ministrstvo tako, ampak o tem bom omenil tudi kasneje zakaj in kako si predstavljamo zadeve, ker mislim, da je tudi prav, da bi malo spremenili te standardne zadeve.

Kot veste glavni cilj službe Vlade za razvoj, strateške projekte evropske, kohezijsko politiko ostaja enak kot doslej. Se pravi, maksimalno črpanje razvojnih sredstev. Mislim, da to je osnova, zato je tudi ta služba nastala. In s temi sredstvi praktično v Sloveniji dodatno vzpodbujati gospodarsko rast, povečujemo konkurenčnost našega okolja, ustvarjamo kakovostna delovna mesta. To je cilj, za katere je bila ta služba ustanovljena, če tako rečemo, imenovana v kratici SVRK. Mislim, da bo SVRK tudi v bodoče še več pozornosti namenil temu, da bi imeli predlagatelji projektov čim večjo in čim bolj razumljivo podporo pri pisanju prijav in izvajanju projektov. Projekti izbrani za sofinanciranje bodo taki, da bo od njih korist, predvsem pa korist čim večji krog deležnikov.

Kakšno bo poslanstvo? Kako jaz vidim to poslanstvo te službe? Jaz sem pregledal te predstavitve nove predhodnice, sem pregledal predstavitev gospe Bulčeve, ki jih izredno cenim in tudi mislim, da sta zelo korektno, predvsem ministrica v odhodu, opravljali svojo funkcijo. Ampak predvsem pri gospe Bulčevi je bilo izredno ogromno teorije, ogromno sistemov, ampak kot ponavljam, jaz sem človek, ki prihajam iz operative, človek, ki vidim problematiko na terenu, človek, ki razume kakšne so lokalne, regionalne, teritorialne, kakšni so nacionalni interesi, pa tudi po tem mislim, da bomo morali kar določene zadeve se spogledati kako na novo to sestaviti, upravljati, če tako rečemo.

Zagotavljati učinkovite sisteme mehanizma za spodbujanje in sistemsko koordinacijo razvoja Slovenije. To je to, kar moramo mi pripraviti. Četudi, po moje še bolj pomembno, da bomo financirali ne samo ekonomsko učinkovite projekte, ampak tudi da bodo ta sredstva pomagala posredno ali neposredno k nekemu teritorialnemu razvoju manj razvitih območij znotraj regije. To mislim, da je izredno pomembna zadeva.

Zakaj sem prepričan in sem takoj entuziast, da bi lahko prevzel to mesto? Praktično znanje v vodenju je pomembno. Odgovornost mislim. Zelo resno jemljem nove izzive, ker vem, da problematiko neenakomernega razvoja tako kot jo imamo v tem trenutku, ker občutim tudi dve hitrosti, ne samo to, kar govorimo o dveh hitrostih Evrope, ampak čutim jaz dve hitrosti razvoja v naši državi. To je zame zelo pomembno. In nerazvitost določenih predelov, ne samo na vzhodni kohezijski regiji, ampak predvsem na zahodni kohezijski regiji, ki pa, vemo sami, da so parametri in te kalkulacije, ki delajo bogato zahodno kohezijsko regijo, kar pa tudi v resnici ni res, ker obstajajo območja, občine, področja, okolja taka, ki imajo faktor razvitosti pod 1. Kako narediti, da bomo lahko tudi tam pomagali je pa to naloga naslednjega mandata. Veste, danes, veliko sem slišal v podjetništvu, da trend, pustimo gospodarsko globalizacijo, finančno globalizacijo, ampak predvsem v podjetništvu danes ni pomembno koliko je eno podjetje veliko, ni niti pomembno koliko je eno podjetje finančno močno, ker Slovenija ni velika, ampak pomembno je, kako eno podjetje danes hitro nastopa na izzive pa na spremembe. To je sigurno to, kar bomo morali tukaj gledati.

Verjetno mislim, da bo končno malo drugačen pristop do pomembnosti samega razvoja. Vidik iz moje strani kot podjetnika iz realnega sektorja pogledati na situacijo, ki bo prišla prav za vse. Prepričan sem, da so možne določene spremembe v upravljanju učinkovitosti samega resorja in mislim, da bo tudi končni uspeh zagotovljen.

Kohezija, je glavni argument tega resorja / nerazumljivo/, ampak ta je zelo pomemben. Slovenija razpolaga v tem obdobju 2014-2010 3,3 milijarde evrov iz evropskih strukturnih skladov, iz Kohezijskega sklada. 159 milijonov namenjenih instrumentom za povezovanje Evrope za področje prometa in 64. Milijonov za program evropskega teritorialnega sodelovanja. Mi vemo, kam moramo ciljati, katere so naše naloge, v kakšno smer moramo iti. Se pravi, vemo, da moramo iti v raziskave, moramo iti v inovacije, v informacijsko in komunikacijsko tehnologijo, povečanje konkurenčnosti predvsem malih in srednjih podjetij in podpora za prehod z nizkimi emisijskimi, emisijami ogljika. Zdaj, tisto kar meni je najbolj pri srcu, ampak to je moja osebna zadeva, ker mislim, da ne sme vplivati na potek tega resorja, ker tu so vse štiri ročke izredno pomembne, ampak en poudarek, kateri mislim, da je pomemben za razvoj naše Slovenije, je verjetno podpora malim in srednjim podjetjem. Tako da mislim, da je to osnova iz katerega bomo izhajali tudi in gledali kaj bomo lahko iz tega dobili, predvsem pa v naslednji perspektivi, ki bo morala biti operativni program pripravljen kar hitro, ker se začne leta 2021.

Slovenija je zaradi Evrope, te metodologije, kot veste razdeljena na vzhodno in zahodno kohezijsko regijo. Vemo približno, da je bil faktor 1 proti 1,5 glede sredstev. Črpali smo iz Evropskega sklada za regionalni razvoj in Evropskega socialnega sklada. In te so bile porazdeljene na te, dejmo reči tretjino pa dve tretjini skoraj. In drugo pa je bil Kohezijski sklad, ki pa ni omejen na to delitev, kar je porazdeljena enakomerno po državi.

Kohezijski sklad med regijami, ki razpolaga z 914 milijonov, to je treba povedati, za okoljsko in prometno infrastrukturo in seveda za trajnostno rabo energije. Kaj se je govorilo? Da dosežemo to, kar moramo z razumom in cilji črpati sredstva. Seveda s cilji moramo črpati sredstva. Ti cilji, ki jih imamo in cilje, ki si jih bomo naredili, ki si jih bomo ustvarili, moramo vedeti, da morajo biti merljivi prvo kot prvo in dosegljivi. Se pravi, doseči moramo kar so zastavili naši zdajšnji, če tako rečem. Pripeljati moramo perspektivo do konca. Črpati moramo maksimalno kar se da in pripraviti novo strategijo, predvsem operativni plan za novo obdobje, ki bom omenil kasneje.

Kakšne so bile pomanjkljivosti, kaj vidimo mi v pomanjkljivostih do danes v tej perspektivi? Jaz mislim, da kar sem pogledal in za tisto, kar sem pogledal in za tisto, kar sem sam izkušal na svoji koži je bila neosveščenost. Jaz mislim, da je bilo tu premalo narejenega na tem področju, da so ljudje, da so upravičenci, če jih tako kličemo, točno vedeli za kaj gre, kje lahko oni vidijo šanse, kje lahko oni vidijo kapital, finančna sredstva, financiranje. Dezinformiranost je bila, po moje, pomanjkanje pravilnega pristopa do informacij, ne do dela, do informacij. In to je tisto na kar bomo morali mi, po moje, jutri gledati, da pridejo / nerazumljivo/ informacije prav do tistih, ki so lahko deležniki in upravičenci.

Problemi so bili tudi s projekti, projekti, ki so bili neskladni, projekti, ki niso bili v skladu z razpisnimi pogoji, ampak tu je treba narediti en korak nazaj in je treba razumeti zakaj so bili projekti neskladni, kaj je bilo to, kaj je bil motiv zakaj so bili neskladni, ali ni bilo razumljivo kaj od tega hočemo, ali smo bili preveč striktni na to, da nismo dajali možnost ljudem, da so tudi alternativno lahko nastopali na to in potem se sprašujemo zakaj ne črpamo sredstev do konca ali zakaj ne bomo črpali sredstev ali bilo kaj se bo zgodilo v teh naslednjih letih. Jaz mislim, da tu delo na terenu bo obvezno, z moje strani absolutno. Osebno poznam kar nekaj regionalnih razvojnih centrov, kateri so sami spraševali na kakšen način in kako spremeniti zadeve, da pridejo do točnih informacij, do pravih razpisov, do možnosti realizacije njihovih projektov. Kakšno je sedanje stanje? Kaj se dogaja sedaj v tem trenutku? V tem trenutku mi vemo, da imamo en velik problem in to nimamo kaj skrivati. Mislimo, da vemo, da je problem z informacijsko tehnologijo. To nam vsi potrjujejo. Kot sem omenil so birokratske ovire, ki mislim, da bo treba tudi tukaj nekaj narediti, da bo treba malo spremeniti ažurnost, hitrost, togost pri kozmetičnih popravkih predvsem, se zavračajo določeni projekti, verjetno lahko bi se na drugačen način pristopilo, pa bi pridobili ogromno mesecev operativnosti, katero dela tudi tu zavračilo dela tudi škodo upravičencu. Pa potem se sprašujemo zakaj ne pride do realizacije, pa se sprašujemo zakaj zamujamo. Tako da tukaj mislim, da je kar nekaj zadev za pregledati. Jaz ne morem obljubiti, da bom to vse popravil, daleč od tega, ampak angažiral se bom absolutno, da bom pregledal te zadeve in bom pogledal kaj se lahko tu naredi.

Velik problem, kar so mi, kar sem ugotovil je na prednostni osi 5, to je okolje in prostor. Tukaj vemo sami, da je tu pomanjkanje projektov, sredstva se ne črpa. Kaj bomo lahko naredili v naslednjih letih, bomo morali krepko razmišljati. Razne te ovire, zaščite zaradi poplav in drugih reči, ma ne samo to.

Dobil sem pa tudi informacije glede 6 prednostne osi za boljše stanje okolja in biotske raznovrstnosti. Tudi tukaj so bili projekti pripravljeni, pa niso šli skozi zaradi togosti ministrstva. Tukaj pa mislim, da bo moja naloga verjetno izredna na pogajanjih na kompromisnih zadevah, kjer se bo lahko dalo… /nemir v dvorani/