Lepa hvala za besedo, gospod predsedujoči. Lep pozdrav kandidatu!

Imam nekaj ducat krajših vprašanj. Opravičujem se kolegu Brglezu, ker mu bom verjetno malo ukradel kakšno iztočnico, ki jo bo gotovo dopolnil. Zdaj, govoriti da je naša zunanja politika zadnje štiri leta ali zadnje desetletje OK, bi bilo skrajno nekritično. Začel bom s prvim vprašanje. Poglejte, malo, veliko, red države, velikost države, jaz lahko odkrito priznam, da mi je od teh tujih politikov, vseeno sem deda, ki bo kmalu star 50 let, eden od zorov olaf palme, neka, dajmo reči nemogoče največja država, ki zelo jasno ve kakšno zunanjo politiko vse imeti. Moje prvo vprašanje se glasi, stroji ki ubijajo. Tako je Verilo naslovil prve, če hočete, vojaške avtomate že za časa prve zalivske vojne. Vi veste, da je zdaj kar neka resna pobuda, ki je prišla najprej s strani znanstvenikov, da bi tovrstne naprave prepovedali. 24 držav se je že temu pridružilo. Zanima me vaše stališče glede tega in ali in kdaj se bomo pridružili?

Drugo vprašanje se nanaša na nuklearno orožje, ne nuklearnemu orožju. Zakaj je Slovenija v OZN bila tukaj zadržana za časa mandata vaše Vlade v odhajanju in ali se bo tukaj zunanja politika Slovenije spremenila. Nanašajoč se na to, bom kar preskočil na deseto vprašanje, kjer sem imel zapisano jedrsko orožje Izrael, dr. Gregorčič, eden vodilnih strokovnjakov za to področje, ki nas je na tisti tako imenovani Janijevi preiskovalki opozoril, kar je splošno znano, da je država od jedrskih sil, ki ima najmanj nadzora, dejansko, kaj tam dogaja, Izrael, kar navsezadnje kaže tudi sobotni članek v prilogi časnika Dnevnik. Kako se boste glede tega opredelili znotraj zunanjih ministrov EU?

Nek problem, ki verjetno bo, pa to leti tudi na kakšne druge ministre, pri nas se ljudje na najbolj pomembnih položajih ne zavedajo, da bi morali hasicko tehtati besede. Eno je biti opozicijski poslanec, ki ne blekne vse kaj mislim, drugo je biti nek minister ali predsednik Vlade. Vaš minister Počivalšek je tak primer, v odhajanju. Vi ste rekli, da smo žico naredili zaradi Hrvaške, pa ne zaradi tega, ker je zdaj pol moje familije na Hrvaškem, gospod Cerar, ampak mi imamo s Hrvaško nek cel niz odprtih zadev, ne samo arbitraže, recimo tudi Nuklearka Krško, katero delovanje podaljšujemo, delno to preči neko drugo ministrstvo, ker sami veste o tem desetletju se je komisije o razgradnji resno sploh ni sestala. Imeli smo probleme o sestavi v vodstvu nuklearke. Nekako, kako boste vi kredibilni vis a vis zahtevnosti bilateralnih odnosov. A veste, jaz sem to gospo - pa ne bom zdaj povedal, kaj hrvaška stran si misli glede vaše kandidature, ampak to zelo dobronamerno mislim.

Četrti niz vprašanj se nanaša, kar ste sami omenili, na diplomatsko-konzularno mrežo. Verjetno sem bil v predhodnem sklicu - glede na to, da nisem predsedoval ne Odboru za zadeve EU ne Odboru za zunanjo politiko, tudi na nekih pomembnejših funkcijah v DZ nisem bil najbolj aktiven - čisto navaden poslanec, ki se je ukvarjal s tako imenovano parlamentarno diplomacijo. Prvo je seveda sploh obseg konzularne mreže in diplomatske, skratka, kako bomo kadrovsko zapolnjevali. Zdaj moram tu nekako, evo, narediti pozitivni diskriminacijo, moram izpostaviti vse veleposlanice, ki sem jih srečal v štirih letih, od gospe Knez preko gospe Škrilec, preko gospe Gradišnik, pa lahko bi nadaljeval. Tudi dobre, bom rekel, multilateralce, tako gospoda Logarja in gospoda Kirna, ki upam, da bo LMŠ ustrezno svetoval. Skratka, kjerkoli sem bil, naša konzularna diplomacija deluje na škrge, so kadrovsko podhranjeni. A veste, in tu v celem proračunu - dajmo manj za Nato, pa dajmo 20 milijonov za diplomacijo, če tako rečem. Na celem nizu podhranjeno. Kot drugo ste malo začeli, kje širiti mrežo. Ali je Afrika za nas, upam si reči, podcelina - a veste, ker jaz gledam kot eno celino Afro-Azijo, katere polotok je Evropa -, nek kontinent brez zgodovine, če sem malo heglovski, ali, kje, kdaj in kako bomo odprli veleposlaništvo, ali bo to Južnoafriška republika ali bo to država, kjer smo dobili nazaj iz tiste delilne bilance. Neka druga zadeva - vem, da se zaradi klimatskih razmer diplomati odpirajo -, kje in kdaj in kako bomo odprli v Srednji Aziji veleposlaništvo.

Če grem dalje, tako imenovana gospodarska diplomacija. Veste, ko se pogovarjam z enim od naših diplomatov, ki to pokriva in mi reče, z vsem dolžnim spoštovanjem do konzulatov v Monoštru, pa jaz imam v bistvu neka ista sredstva za reprezentanco kot ekipa v Monoštru. Nekoč sem nekaj delal, zdaj me pa Višegrajci prehitevajo sto na uro.

Zelo, evo, praktična vprašanja, mogoče ste presenečeni, da vam takšna postavljam, ker bi morali kot odhajajoči predsednik Vlade vedeti, kako se bomo tega lotili. A veste, eno je, če nekdo kupi tam tistih kladiv majhen milijon, kajne, drugo so pa te neke čisto bazične zadeve. Ali pa če se malo dotaknem delno, pa bom potem obdelal, kulturne diplomacije. A veste, jaz bi najraje z glavo se začel zabijat ob zid, ko se zdaj že z bivšim veleposlanikom, ki je šel nazaj v akademsko sfero z gospodom Rahnom, pogovarjam na Dunaju, pa imamo okroglo obletnico, evo, moje strokovno področje, Fabianija, kajne, in je tam problem, kje bomo - pa imam na koncu jezika klinc, pa ga bom povedal - našli 5 tisoč jurjev za neke panoje. Kaj takega je nedopustno.

Zdaj ena zadeva tukaj, kjer relativno seveda ne velika država in družba lahko uspešno deluje, je multilaterala. Se mi zdi, da mi nekako zanemarjamo multilateralo onkraj tega, da smo članica Nata in EU. Recimo, jaz sem bil predstavnik parlamenta v parlamentarni dimenziji Srednjeevropske pobude, ki je, odkrito lahko rečemo, nek paravan, pač, upam si reči, termin mehke diplomacije sosednje Republike Avstrije. In ko sem kandidiral kot predsednik Stalnega odbora za gospodarske zadeve, je bil to skoraj malo šok; ne vem, mogoče so drugi poslanci pred mano to jemali kot turizem, jaz ne. Skratka, malo bi bilo verjetno treba prevetriti, katera so še druga področja multilaterale, ki jo imamo, ki bi jo lahko izkoriščali. Pa bi nam lahko zdaj gospod Petrič naredil predavanja, kako smo do SEP-a prišli od neke - evo, če omenim Tita, bo desnica norela - bilaterale in tako naprej. Dobro, kažete »penezi«, ampak ni zdaj spet vse to… / smeh/… / oglašanje v ozadju/ Ja, vem, ja.

Neka zadeva, omenili ste naše bližnje zamejstvo. Sam sem imel to srečo, da sem v neki delegaciji, preden smo šli v Pešto, obiskal Porabje, pa tudi privatno. Porabski Slovenci, na katere prepogosto pozabljamo, vis a vis našim rojakom v Avstriji in Italiji. Tudi vis a vis, če hočete, dajmo se odkrito pogovarjati, čeprav bi to mogoče bolj pasalo na zaprto sejo, o orbanizaciji Prekmurja. Jaz sem tudi postavil poslansko vprašanje - če Orban plasira toliko pa toliko milijonov v Prekmurje, moramo mi plasirati toliko pa toliko milijonov med porabske Slovence, pika. Kaj boste naredili glede tega.

Tudi, ker sem nekaj časa bil Slovenec na Hrvaškem, je nekoliko drugačen status slovenskega, evo, da uporabim to lepo staro besedo, življa v republikah bivše Jugoslavije. Kaj boste naredili glede tega vprašanja.

Zanima me seveda tudi razvojna pomoč, ki jo mi primarno usmerjamo na Balkan, kar je nekako logično, ker kot jaz pogosto rečem, a veste, mi imamo mehki trebuh, ker smo sami zakomplicirali od meje s Hrvaško - prva stabilna meja, če gremo dol gledat, je meja med Iranom pa Turčijo, tisti, ki se malo bolj na geostrategijo spoznamo. Skratka, razvojna pomoč, čisto v praksi, če mi malo poveste, onkraj tega našega, nekdo bi rekel, naravnega teritorija. Verjetno se da to tudi vezati na vprašanje, kje bomo v Afriki locirali našo ambasado. Jaz predavam pač na arhitekturi in vem, da potem študenti medicine in študenti arhitekture, navsezadnje, kako bomo to vključili v razvojno pomoč.

Če grem naprej. Omenili ste Turčijo. Tu ne morem kaj, da se ne bi dotaknil izbire tistega, ki bo delal tunel Karavanke…