Hvala lepa za besedo, spoštovani gospod predsednik odbora.

Lep pozdrav vsem poslankam in poslancem ter ostalim prisotnim!

Kot veste, sem bil zadnja štiri leta kot predsednika Vlade zelo dejaven tudi na mednarodnem področju in sem aktivno prispeval k uveljavljanju naših zunanjepolitičnih ciljev. Vesel sem, da smo ravno v času mandata Vlade, ki sem jo vodil, to je leta 2015, sprejeli Strategijo zunanje politike. Kot veste, je bila ta pripravljena na podlagi Deklaracije o zunanji politiki, ki jo je z ustavno večino potrdil Državni zbor. Dokumenta sta zelo pomembna za izvajanje enotne in odzivne zunanje politike, ki mora zastopati in varovati interese države, državljanov, gospodarskih in drugih subjektov ter krepiti ugled države v mednarodni skupnosti.

Dovolite mi, da vam predstavim nekaj svojih pogledov in načrtov glede naše zunanje politike in delovanja diplomatsko-konzularne mreže.

Prvič, prizadeval si bom za odprto, uravnoteženo in enotnejšo zunanjo politiko. Tu želim poudariti, da se bom zavzemal za vsestransko krepitev bilateralnega sodelovanja. Pomembno je, da ima Slovenija prijateljske odnose in odprt dialog z vsemi državami na svetu. Zavzemam se za politiko konstruktivnega sodelovanja in negovanja odnosov s sosednjimi državami. V večji meri smo lahko na tem področju seveda zadovoljni, vendar pa vse ni odvisno od nas. Slovenija z vsemi sosednjimi državami na gospodarskem področju odlično sodeluje. Beležimo razvejano sodelovanje tudi na številnih drugih področjih, od kulture, izobraževanja, turizma, infrastrukture in tako naprej. Posebno pozornost je treba namenjati naši manjšini oziroma rojakom v zamejstvu, ki imajo pomembno vlogo pri vzdrževanju dobrih odnosov s sosednjimi državami. Pri tem se je pomembno zavedati, da lahko Slovenija zelo veliko stori za naše zamejce, pa tudi druge Slovence po svetu že s tem, da je uspešna, ugledna in privlačna država, država, na katero so lahko naši rojaki ponosni in z njo potem tudi lažje sodelujejo. Pri tem seveda nikakor ne gre zanemariti pomena finančnih pomoči ter spodbujanja vseh oblik sodelovanja s Slovenci v sosednjih in drugih državah. Glede Hrvaške je znano, da se v preteklosti na nekaterih pomembnih področjih ni izkazala kot verodostojen partner. Trdno verjamem, da je za zaščito slovenskih interesov treba slediti pravni poti. Pravne postopke smo že sprožili v zvezi z uveljavitvijo arbitražne razsodbe in glede terjatev Ljubljanske banke do hrvaških podjetij. Slovenija je aktivna zagovornica širitve Evropske unije in bo še naprej pomagala državam, ki si tega želijo, na njihovi poti v Evroatlantske integracije. Tukaj imam seveda v mislih države Zahodnega Balkana. Kot vsi vemo, širitveni proces temelji na izpeljavi potrebnih reform in izpolnjevanju pogojev. To je odgovornost vsake posamezne države. Sam sem v zadnjih štirih letih opravil številna srečanja z voditelji držav regije in z evropskimi voditelji na temo stabilnosti Zahodnega Balkana in pomena nadaljnje širitve. Pomoč Slovenije je dobro sprejeta in cenjena. Prav tako naše poznavanje regije. glede tega mora Slovenija še naprej ostati med najaktivnejšimi državami in si prizadevati za razvoj odnosov med Evropsko unijo in državami Zahodnega Balkana. Če na tem mestu omenim Turčijo, lahko ugotovim, da so odnosi s to pomembno državo zapleteni. To velja še posebej glede pogledov na človekove pravice in nekatere druge temeljne vrednote. Vsekakor pa je treba na ustrezen način razvijati nadaljnje sodelovanje med Turčijo in Slovenijo ter nadaljevati konstruktivni dialog med Evropsko unijo in Turčijo na vseh ravneh. Poseben pomen pripisujem sodelovanju Slovenije s stalnimi članicami varnostnega sveta, torej ZDA, Francijo, Kitajsko, Združenim Kraljestvom in Rusijo. Gre za države, ki bo v okviru delovanja varnostnega sveta nosijo primarno odgovornost za ohranjanje miru in varnosti v svetu. Z vsemi omenjenimi državami imamo dobre odnose. Z nekaterimi smo zavezniki v Natu in Evropski uniji, vendar se je vsakemu partnerstvu treba posvečati. Tukaj predvsem mislim na odnos Slovenije z ZDA. Ocenjujem, da moramo negovanju transatlantskega odnosa posvetiti več pozornosti in prizadeval si bom za okrepljeno dinamiko v političnih in gospodarskih odnosih med državama. Glede odnosov med Slovenijo in Rusijo lahko ugotovim, da so tradicionalno dobri. V ospredju je predvsem gospodarsko, kulturno sodelovanje. V mednarodnih forumih se bom zavzemal za vzdrževanje stikov s to državo in reševanju odprtih vprašanj z dialogom, hkrati pa je treba v pogovorih z rusko federacijo jasno izpostaviti pomen spoštovanja mednarodnega prava in ozemeljske nedotakljivosti Ukrajine. Prepričan sem, da se mora Slovenija zavzemati za prijateljske odnose in odprt dialog z vsemi državami širom po svetu, seveda pa mora pri tem delovati v okviru lastnih vrednot in prepričanj. Tukaj imam v mislih predvsem kulturo miru in ne nasilja, človekove pravice, vladavino prava in druge demokratične vrednote ter ne nazadnje spoštovanje mednarodnih obvez. Ključno je, da v tujini vsi zunanjepolitični akterji nastopamo enotno oziroma usklajeno. S tem imajo naša sporočila večjo težjo in krepijo našo pozicijo. Kot minister si bom prizadeval za čim bolj učinkovito koordinacijo na zunanjepolitičnem področju.

Drugič. Zavedati se moramo, da smo jedrna članica Evropske unije. To, da smo v najbolj povezanem oziroma jedrnem delu unije, je naša strateška prioriteta potrjena tudi s strani Državnega zbora. Slovenija se vse skozi zavzema za enotno, trdnejšo in bolj povezano unijo. Čvrsto povezana demokratična in uspešna Evropska unija je za Slovenijo garant stabilnosti, stabilnosti in razvoja. Sodelovanje pri oblikovanju in izvajanju skupnih evropskih rešitev je naš vitalni interes. Našo politiko sem v štirih letih Vlade, ki sem jo vodil, usmerjal na razvoj odnosov z jedrom Evropske unije ob hkratnem ohranjanju in razvijanju dobrih odnosov s prav vsemi ostalimi članicami Evropske unije, med drugim seveda tudi s skupino V4. Za posebno nadgradnjo sodelovanja v okviru jedrnih držav unije sem poleg intenziviranja stikov z Nemčijo, Francijo in nekaterimi drugimi jedrnimi državami v zadnjih dveh letih vzpodbudil tudi intenzivnejše sodelovanje z državami Beneluksa. Gre za države, ki so ustanovne članice Evropske unije in, ki so nam podobne po vrednotah in interesih, pri tem je ključnega pomena poudarjanje demokratičnih vrednot, vladavine prava, spoštovanja mednarodnega prava in človekovih pravic. Vse štiri države, torej Slovenija in seveda Belgija, Nizozemska, Luksemburg imam izvozno usmerjeno gospodarstva in delimo številne poglede glede prihodnosti Evropske unije. Kot veste sem februarja letos gostil vrh Slovenija- Beneluks, že pred tem pa smo se predstavniki vlad tudi skupno srečevali ob robu Evropskega sveta. Po dosedanjih razpravah je bilo največ pozornosti namenjene vprašanjem prihodnosti Evropske unije, migracijam, zahodnemu Balkanu, pomenu Schengenskega prostora, notranjega trga in krožnega gospodarstva. Zaradi podobnih pogledov na številna vprašanja menim, da je treba nadaljevati s sodelovanjem z državami Beneluksa in ga krepiti, tako smo se tudi dogovorili na februarskem vrhu in to zapisali v skupni deklaraciji, sam si bom prizadeval, da bomo v prihodnje več pozornosti namenili gospodarski dimenziji sodelovanja s temi državami. Zavzemal se bom tudi za nadaljevanje sprotne izmenjave mnenj in stališč o vseh najbolj aktualnih zadevah. Posebej moram seveda na tem mestu tudi izpostaviti, da bo za Slovenijo poseben izziv predstavljalo predsedovanje svetu Evropske unije leta 2021, in pred tem priprava naslednjega večletnega finančnega okvirja Evropske unije, ki bo oblikovan brez združenega kraljestva, ki izstopa iz unije. Slovenija je začela s pripravami na oba procesa v katerih bo aktivno vlogo igralo tudi Ministrstvo za zunanje zadeve.

Tretjič, zavzemal se bom za učinkovit multilateralizem, trdno verjamem, da je učinkovit multilateralni sistem na čelu z OZN nujen za urejanje najpomembnejših mednarodnih vprašanj – globalnih izzivov, na primer vprašanj podnebnih sprememb, množičnih nezakonitih migracij ali terorizma, države enostavno ne moremo reševati samostojno, pri teh vprašanjih je potrebno sodelovanje čim širšega kroga držav. Mulitlateralizem v mednarodni sistem vnaša predvidljivost in ne nazadnje tudi pravno varnost, kar je pomembno zlasti za manjše države, multilaterizem je zato v interesu Slovenije. Zavzemal se bom za proaktivno delovanje Slovenije v vseh multilateralnih organizacijah, Slovenija mora še naprej dejavno delovati v vseh aktivnostih za zaščito in promocijo človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Gre za eno naših temeljnih zunanjepolitičnih prednostnih nalog, v obdobju 2014-2018 smo članice sveta OZN za človekove pravice, ki mu letos tudi predsedujemo, gre za prvo predsedovanje Slovenije temu pomembnemu telesu, kar je vsekakor vidno priznanje našemu dosedanjemu delu na področju človekovih pravic. Še naprej je treba nadaljevati z aktivnostmi na področju mirnega reševanja sporov, mediacije, preprečevanja genocida in drugih množičnih grozodejstev. Republika Slovenija je in bo ostala zagovornica in učinkovitega in delujočega sistema mednarodnega prava ter mednarodnega kazenskega pravosodja. Posebno pozornost bo treba nameniti mednarodnemu razvojnemu sodelovanju in humanitarni pomoči, v mandatu te Vlade smo sicer že okrepili prizadevanja za večanje odstotka BMP (?), ki ga Slovenija namenja na tem področju. Seveda pa nas še naprej čakajo pomembni izzivi, vezani na povečevanje sredstev v skladu z globalnimi razvojnimi cilji. Glede sodelovanja v mednarodnih operacijah in misijah je Slovenija vseskozi med aktivnejšimi državami, to nam priznavajo tudi v NATO. Dejstvo je, da s tem uresničujemo našo zavezo in prizadevanje za ohranjanje mednarodnega miru in varnosti, zato je pomembno, da s takim pristopom nadaljujemo.

Četrtič, gospodarsko diplomacijo moramo vnesti v celoten spekter naših zunanjepolitičnih aktivnosti. Gospodarska diplomacija je postala viden del naših zunanjepolitičnih aktivnosti, a je treba njeno delovanje še naprej krepiti v vseh oblikah. Po eni strani gre za to, da v tujini odpiramo vrata našemu gospodarstvu. Po drugi strani pa je treba skrbeti za privabljanje kakovostnih tujih investitorjev v Slovenijo. Pomembno je, da k temu prispevamo vsi zunanjepolitični akterji v državi, zato bom še posebej spodbujal tovrstno sodelovanje. Nadaljevati je treba z intenzivno dinamiko organiziranja gospodarskih delegacij in mešanih komisij ter gospodarsko sodelovanje. Seveda je treba tovrstne dogodke dobro vsebinsko pripraviti in se osredotočiti na posamezne sektorje glede na posamezno državo. V smislu večanja učinkovitosti gospodarske diplomacije bo potrebno postopoma okrepiti mrežo ekonomskih svetovalcev na diplomatsko konzularnih predstavništvih v tujini.

Veliko je bilo že narejenega v preteklih letih. K temu sem aktivno prispeval tudi sam. Vesel sem številnih uspešnih zgodbo, od tujih neposrednih investicij v Sloveniji ko sta na primer Yaskawa in Magna do uspehov naših podjetij v tujini, Pipistrel, Arctur in seveda še bi lahko našteval. Ugotavljam pa, da je v nekaterih pogledih potreben tudi miselni preskok od osredotočenja na tradicionalne trge kot so Evropska unija, zahodni Balkan, Ruska federacija, je pomembno, da nadalje širimo krog naših trgovinskih partnerjev. Verjamem namreč, da je treba iskati priložnosti tudi v geografsko bolj oddaljenih državah, kot so Kitajska, Japonska, Južna Koreja, nekatere zalivske države, posamezne države afriške in južnoameriške države in tako naprej. Tu mora pomembno vlogo igrati Svet za internacionalizacijo gospodarstva, ki povezuje deležnike iz javnega in zasebnega sektorja. S skupnim načrtovanjem aktivnosti in izmenjavo informacij je mogoče še okrepiti delovanje naših podjetij. Poseben poudarek želim ob sodelovanju nekaterih drugih ministrstev, predvsem Ministrstva za gospodarstvo in za okolje in prostor, nameniti slovenskim pobudam in dejavnostim na področju tako imenovanega krožnega gospodarstva. Zavzemal se bom za to, da bo prehod v trajnostno naravnano gospodarstvo, ki se v Evropski uniji uveljavlja skozi koncept krožnega gospodarstva, ena izmed pomembnih tem na področju naše zunanje politike. Prizadeval si bom tudi, da se Slovenija uveljavi kot regionalno vozlišče za razvoj krožnega gospodarstva in za aktivno povezovanje podjetij. Vse to bo vodila naša skupna zavezanost trajnostno naravnanim spremembam. Že kot predsednik Vlade sem se kot aktivni deležnik priključil platformi svetovnega ekonomskega foruma, imenovani PACE(?), za pospešitev sprememb na področju krožnega gospodarstva, v angleščini »platform for accelerating circular economy«. S temi prizadevanji želim nadaljevati tudi v prihodnje. Sam cilje trajnostnega razvoja razumem kot globalni konsenz za nujno preobrazbo družbe v najširšem pomenu besede. Gre za proces postopnega prevrednotenja tistih vrednot in vedenjskih vzorcev, kulture in navad, ki so nas sicer pogosto z dobrimi nameni izboljšanja blaginje, a s premalo razmisleka za dolgoročne posledice, pripeljali v stanje številnih neravnovesij tako na socialnem kot tudi na ekonomskem in okoljskem področju. Prizadeval si bom torej za Slovenijo, ki se bo tudi skozi gospodarsko diplomacijo izkazala za odgovorno in aktivno članico Evropske unije in mednarodne skupnosti. Za Slovenijo, ki bo delovala po načelih že sprejetih ciljih trajnostnega razvoja in bo sledila svojim dolgoročnim strateškim razmislekom in interesom. Prepričan sem, da bo to pomembno prispevalo tako k utrjevanju konkurenčnosti slovenskega gospodarstva kot tudi k blagostanju celotne družbe.

Petič. Posebno pozornost bom namenjal pogojem za učinkovito delovanje celotnega sistema ministrstva. Ključnega pomena za učinkovito izvajanje nalog, tako v notranji kot v zunanji službi, so obseg proračunskih sredstev in seveda kadri. Predvsem v luč predsedovanja Evropski uniji leta 2021 je nujno zaposlovanje pripravnikov in ustrezna organizacija priprav. Menim, da moramo z ustrezno pozornostjo obravnavati krepitev diplomatske prisotnosti, skladno z našimi političnimi in gospodarskimi interesi ter razpoložljivimi sredstvi. V mandatu Vlade, ki sem jo vodil, smo odprli rezidenčna veleposlaništva v Teheranu, Sofiji in Abu Dabiju, v Iranu, Bolgariji in Združenih arabskih emiratih. Prepričan sem, da nam krepitev diplomatske prisotnosti prinaša nove gospodarske priložnosti in veča našo prepoznavnost, seveda so pa tu možnosti tudi v okviru nerezidenčnega pokrivanja.

Spoštovani, prehajam v zaključni del te svoje uvodne predstavitve.

Zunanja politika je eden ključnih atributov države. Njen pomen je toliko večji za manjše države, kot je Slovenija. Kvalitetna in profesionalna diplomacija je pomembna za uresničevanje naših političnih, gospodarskih, varnostnih in drugih interesov. Slovenija je v mednarodnem prostoru uveljavljena kot zanesljiva in odgovorna partnerica. Smo država, ki prevzema svoj del bremena, ko gre za aktualne mednarodne izzive, ko gre za sodelovanje v mednarodnih operacijah in misijah in tako naprej. Vendar pa se je na dinamično mednarodno okolje treba ves čas odzivati.

Verjamem, da lahko na podlagi elementov, ki sem jih danes predstavil, še okrepimo položaj Slovenije v mednarodni skupnosti in s tem zaščito naših interesov. Ob vsem tem pa - in s tem zaključujem ta uvod - si bom kot minister za zunanje zadeve prizadeval tudi za to, da postane pomen slovenske zunanje politike bolje, to je globlje in širše ozaveščen v slovenski družbi. Tako slovenski izobraženci, mediji in različne institucije kot tudi širša slovenska javnost se včasih premalo zavedamo, kako pomembno je, da predstavniki Slovenije na evropskem in svetovnem političnem parketu enakopravno sedijo za mizo s predstavniki vseh, tudi največjih in najbolj vplivnih držav sveta. V zadnjih štirih letih sem kot predsednik Vlade spoznal, da nam vsi ti voditelji in njihovi sodelavci, če le znamo nastopati spoštljivo, odločno in argumentirano, radi prisluhnejo in večkrat tudi upoštevajo naša mnenja in pobude. Prav tako sem spoznal, kako pomembno je, da je naša država politično stabilna ter uspešna na številnih področjih, za kar gre zahvala našim ljudem, in to vsem tistim, ki si za to iskreno in uspešno vsakodnevno prizadevajo na najrazličnejših področjih. Kajti, kot rad ponovim, če si v krizi, si plen, če si pa dober gospodar, si partner; ko ti gre slabo, si te želijo polastiti in te nadvladati, ko pa si uspešen, morajo s tabo sodelovati in te priznavati kot enakopravnega sogovornika. Seveda pa vse to velja le v takšnem svetovnem okolju, ki upošteva temeljne civilizacijske vrednote, kot so spoštovanje vladavine prava in mednarodnega prava ter spoštovanje temeljnih principov človečnosti, to je humanosti. Zato je tako zelo pomembno, da si vedno in povsod prizadevamo za svet miru in demokratičnega sožitja. Z namenom, da bo pomen slovenske zunanje politike bolj prepoznan oziroma ozaveščen v naši družbi, si bom sam in s pomočjo sodelavcev prizadeval za še več informiranja o naših zunanjepolitičnih aktivnostih. Predvsem pa si bom prizadeval, da bom svoje naloge na tem področju opravljal odgovorno ter v korist naše Slovenije in vseh nas.

Hvala lepa, spoštovani gospod predsednik, spoštovane poslanke in poslanci, za vašo pozornost. Zdaj sem seveda na voljo za vaša vprašanja.