Ameriško kanadska emigracija ima svoja združenja in ti so že tako amerikanizirani, da uporabim za severno Ameriko, da pride na misel pesem Mileta Klopčiča Meri se predstavi. Pojejo slovenske pesmi, se udejstvujejo slovenskih proslavah in podobno. Vendar slovenščina ni več tako aktualna. Dejansko imamo v Pittsburghu in Clevelandu radijske postaje, ki skrbijo za slovensko srenjo v severni Ameriki. V Argentini so izredno dobro organizirani Slovenci že od nekdaj. Gospod Bajuk je od tam, družina Fink operna pevca, oni širijo slovensko kulturo med seboj. Ko pa gledam na naše zamejce, tam pa imamo nemalo težav. Ogromno je finančnega problema, kjer denarja nikoli ni zadosti, ne da bom rekel, da ga je premalo, ni ga zadosti. In mi bi morali vlagati tudi v zamejske Slovence malo več, posebno mladino, da jih ne odtujimo od matične dežele. Sredstva kako bomo to naredili lahko so izvedljiva kot, recimo, organizirati mladinski pohod na Triglav iz štirih suverenih držav naših sosed, ampak tudi iz drugega dela Balkana. Bližina diaspore v zamejstvu in na Balkanu je eden izmed olajševalnih okoliščin, da lahko veliko več napora vložimo ohranjen slovenščine. Začeli moramo že pri majhnih. Mi imamo veliko kulturne dejavnosti, veliko sredstev in te moramo nekako usmerjati v to strah, da bom to naredili. To bi bilo v grobem kaj jaz mislim. Urad je pa pri tem poglavitno orodje in do sedaj so bili izredno učinkoviti in tako bo šlo še naprej.

Hvala.